Nagrade

Nagrade v sezoni 2016/2017

Borut Veselko - nagrada za vlogo na 1. mednarodnem festivalu FETT V Tuzli

 

Borut Veselko je na 1. mednarodnem gledališkem festivalu FETT v Tuzli prejel nagrado za najboljšo moško vlogo za vlogo Sv. Tadeja v predstavi Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič v režiji Jerneja Lorencija. Žirija je v obrazložitvi napisala: "Borut Veselko je z igralskimi postopki brechtovskega gledališča ter skozi presenetljiv odrski šarm in igrivost utelesil neobičajno osebnost in podobo Svetega Tadeja."

Tri nagrade na Borštnikovem srečanju za predstavo Pred upokojitvijo Thomasa Bernharda

 

1.      Borštnikova nagrada za najboljšo režijo - Mateja Koležnik: Pred upokojitvijo

Mateja Koležnik z uprizoritvijo besedila Thomasa Bernharda Pred upokojitvijo pogumno in globoko prodre v samo bistvo tega dramskega besedila in ustvari močan gledališki dogodek, ki vznemirja s svojim visokim estetskim nivojem in plaši s spretno prenesenim svetom Bernhardovih likov, ki jih z lahkoto prepoznamo v današnjem trenutku. Gre za izjemno natančno režijo na utesnjeni, namerno klavstrofobični sceni, ki kot da uteleša ves notranji svet Bernhardovih nesrečnih likov. Globoko premišljena vsaka sekunda predstave z matematično natančnostjo razkriva pomembno temo in notranje mehanizme dramskih oseb. Odlično vodeni igralci kot živi mrtveci, polni perverzij in sadizma s silovitostjo naseljujejo svet praznega scenskega prostora, ko si poskušajo priboriti drobce tistega, kar je ostalo od človečnosti. Režijski koncept mojstrsko balansira na občutku nemoči in okrutnosti izjemnega sveta Bernhardovih likov. S to boleče tragično uprizoritvijo Bernhardovega besedila Mateja Koležnik v polnem sijaju pokaže svoj izjemen režijski talent.   

2.      Borštnikova nagrada za igro - Vesna Jevnikar za vlogo Vere v predstavi Pred upokojitvijo

Vesna Jevnikar v vlogi Vere v uprizoritvi Pred upokojitvijo navduši s silovitostjo, s katero prevzame prostor igre; s silovitostjo, ki vzdrži do zadnjega trenutka uprizoritve; s kirurško natančnostjo izriše podobo ženske v zaprtem družinskem krogu, v tem spervertiranem mikrokozmosu človeštva, v katerem je življenje posvetila skrbi za invalidno sestro in brata z nacistično preteklostjo. Igra Vesne Jevnikar vodi ta svet skozi repetitivnost detajla, skozi usmeritev pogleda, skozi bolečo študijo človekove psihe in nedvomno predstavlja enega od vrhov letošnjega festivala.

3.      Borštnikova nagrada kolektivu ustvarjalcev vizualne podobe uprizoritve Pred upokojitvijo:

·         scenografinja: Mojca Kocbek Vimos

·         oblikovalec videa: Andrej Intihar

·         oblikovalec svetlobe: Bojan Hudernik

·         oblikovalec maske: Matej Pajntar

·         kostumograf: Alan Hranitelj

Dogajanje je postavljeno na utesnjeno sceno s pobledelimi zidovi, brez kakršnega koli realizma, toda z močnimi asociacijami na prostore, ki jih vsi dobro poznamo. Umetniška ekipa je spretno ustvarila scenski prostor nesrečnih Bernhardovih likov z uprizoritvijo njihovih notranjih strahov; klavstrofobije, temačnostjo duše, sadizma, izpraznjenosti. V odličnih kostumih in maskah so igralci videti kot živi mrtveci z zgolj nakazano človečnostjo. Ostrini v prikazovanju njihovega sveta sledi tudi izjemno delo oblikovalca svetlobe, ki s spretnim sledenjem dramaturgiji predstave omogoča velik estetski užitek.

 

Nagrade v sezoni 2015/2016

 

Zlata Žar ptica za najboljšo uprizoritev v celoti na festivalu NAJ, NAJ, NAJ v Zagrebu za predstavo Na Noetovi barki ob osmih

 

Predstava Na Noetovi barki Ulricha Huba v režiji Roberta Waltla in koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mini teatra LJubljana je na 16. mednarodnem NAJ, NAJ, NAJ festivalu v Zagrebu prejela zlato žar ptico za najboljšo uprizoritev v celoti.

Strokovna žirija 16. mednarodnega Naj, naj, naj festivala v sestavi dramska umetnica Helena Buljan, gledališka kritičarka Bojana Radović, dramska umetnica Kostadinka Velkovska, gledališka kritičarka Mia Mitrović in režiser Saša Božić je grand prix za najboljšo uprizoritev festivala v celoti podelila predstavi Na Noetovi barki ob osmih v režiji Roberta Waltla ter koprodukciji Mini teatra in Prešernovega gledališča Kranj.

Humorna, a obenem provokativna obdelava dobro znane biblijske zgodbe po besedilu Ulricha Huba, ki je zanj leta 2012 prejel nacionalno judovsko knjižno nagrado za otroško in mladinsko literaturo, je s premiero ob začetku sezone 2014/2015 zaživela v režiji Roberta Waltla, z igralci Miho Rodmanom, Sašo Pavlin Stošić, Aljošo Ternovškom, Matjažem Višnarjem in Josom, namesto njega pa se je na pričujočem festivalu predstavil Tadej Pišek. Prevod je delo Lučke Jenčič, dramaturgija Marinke Poštrak, scenografija Bena Caina in Tine Gverović, kostumografija Ane Savić Gecan, glasbo podpisuje Jose, koreografijo Selma Banich, oblikovanje luči son:DA, oblikovanje maske Matej Pajntar, lektorica je bila Maja Cerar, asistent scenografa pa Anže Kreč. Predstava je premiero v Mini teatru doživela 5. septembra 2014, premiera v Prešernovem gledališču Kranj je bila teden dni zatem.

 

Nagrade v sezoni 2014/2015

 

NAGRADA DRUŠTVA GLEDALIŠKIH KRITIKOV IN TEATROLOGOV SLOVENIJE ZA NAJBOLJŠKO UPRIZORITEV PRETEKLE SEZONE (2013/2014)

 
Mrtvec pride po ljubico
Svetlane Makarovič v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj
 
Obrazložitev nagrade:
Predstava Mrtvec pride po ljubico je v temelju zaznamovana z dvojnostjo, ki se zarisuje že v razcepljenosti glavne junakinje in skozi katero se odpira prostor med surovo zemljo in molčečim nebom. Nepremostljivi prepad med banalnostjo preživetja in krhkimi ideali se na odru razstavlja kot razčarani svet, v katerem ustvarjalci predstave vsem osrednjim vsebinskim poudarkom poetičnega besedila poiščejo na videz preproste, toda pretehtane in natančne uprizoritvene rešitve. To sozvočje elementov se prelije v pretresljivo fresko, ki ji dajeta odločilni ton prav naivna plemenitost in pritajena pošastnost, med katerima niha tragičnost človeške eksistence.
 

NAGRADA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA ZA MLADO IGRALKO

 
Ana Urbanc
za vlogo Prve Micike v uprizoritvi Mrtvec pride po ljubico v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj
 
Obrazložitev žirije:
Ana Urbanc naseljuje svet poetične drame Svetlane Makarovič kot poosebljenje ideala romantične ljubezni, ki ne pristaja na kompromise in se lahko izpolni le v radikalni odločitvi za smrt s svojim ljubljenim. Ko izstopa iz prostora igre, z izbrano odmerjenimi gestami komentira lik, vendar to ni odmik od vloge, temveč pogled onkraj, ki odpira vrata v skrivnost, v vednost in magijo zunaj tuzemskega bivanja. Ana Urbanc vodi Prvo Miciko v svet onkraj iger moči, v katerem si hrepenenje in tesnoba podajata roke, izbiro za ljubezen pa igralka prežarja v fantastičnem dotiku s sublimnim in lepoto grozljivega.
 

NAGRADA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA ZA GLASBO

 
Branko Rožman
za glasbo v uprizoritvi Mrtvec pride po ljubico v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj
 
Obrazložitev žirije:
Glasba skladatelja Branka Rožmana v predstavi Mrtvec pride po ljubico zdaleč presega funkcijo spremljave ali zgolj ustvarjanje atmosfere ali podčrtavanje razpoloženj, je eden od najpomembnejših akterjev uprizoritve. Orkester, ki ga sestavljajo igralci in dva glasbenika, ustvarja nekakšen novi jezik, sestavljen iz besed in iz glasbe. Glasba nas opozarja na arhetipsko, iz katerega črpa besedilo, sledi njegovi ritmičnosti in jo hkrati ustvarja, igralci med seboj – pa tudi z glasbenikoma in občinstvom – ne komunicirajo več le z besedami, ampak tudi z inštrumenti, harmonikami. In tudi glasba stopa v dialog z igralci, se z njimi spogleduje, jih tolaži, jim narekuje razpoloženja, ob tem pa komentira odrsko dogajanje in daje ritem uprizoritvi.
 

SEVERJEVA NAGRADA ZA IGRALSKE STVARITVE V SLOVENSKIH POKLICNIH GLEDALIŠČIH V MINULEM LETU

 
Vesna Slapar
za vlogo Beppi v predstavi Pri Hlevarjevih Franca Xaverja Kroetza v režiji Eduarda Milerja
 
Obrazložitev žirije:
Vesni Slapar je z vlogo Beppi uspelo narediti nekaj, kar se v gledališču zgodi redko – popolno zlitje z vlogo! S prepričljivo transformacijo je utelesila trinajstletno retardirano deklico Beppi ali z današnjim besednjakom deklico s »posebnimi potrebami«, izmed katerih je njena največja »potreba« gotovo tista po čustveni bližini, toplini in ljubezni, ki je žal od svojih staršev nikakor ni deležna. Vesna Slapar je bila v svoji telesni in govorni transformaciji dosledna in verjetna do zadnje podrobnosti, od govorne deformacije, ko se besede stežka »lomijo« iz njenih otroških ust, begajočega in preplašenega pogleda izza debelih stekel očal, krčevite telesne drže, ki je ves čas v pripravljenosti in na preži pred udarci (ki tako pogosto padajo po njej), pa vse do toge igre nervoznih in nebogljenih rok in neke čudne, nedoumljive zmesi sreče in bolečine ob zlorabi hlapca, ki pa jo na nek način celo čustveno zadovolji in ji podeli »vrednost« ljubljenega bitja. Prav posebej presunljiva pa je bila Vesna v upodobitvi Beppinega hrepenenja po človeški toplini in bližini in seveda tudi v skrajni odločitvi, da svojega otoka pred ljudmi in socialnimi službami »skrije« pri Bogu, saj se zaveda, da bi ji ga takoj po rojstvu odvzele.

Nagrade v sezoni 2013/2014

POSEBNO PRIZNANJE IGRALSKI EKIPI V PREDSTAVI MRTVEC PRIDE PO LJUBICO NA 38. DNEVIH SATIRE FADILA HADŽIĆA

Igralke in igralci v predstavi Mrtvec pride po ljubico avtorice Svetlane Makarovič in v režiji Jerneja Lorencija, ki je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališče Kranj in Mestnega gledališče Ptuj, so na 38. dnevih satire Fadila Hadžića prejeli posebno priznanje za odlično izvedeno glasbo na odru. Strokovno žirijo, ki so jo sestavljali predsednica Bojana Radovič, novinarka in gledališka kritičarka "Večernjeg lista", Darko Lukić, teatrolog, dramaturg, književnik in profesor na Akademiji za dramske umetnosti Univerze v Zagrebu, in dramski umetnik Goran Grgić, so navdušili igralke in igralci (Ana Urbanc k. g., Vesna Pernarčič, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Darja Reichman, Borut Veselko, Vesna Jevnikar, Ciril Roblek, Judita Polak) v omenjeni predstavi, ki so odlično izvedli glasbo skladatelja Branka Rožmana. 

Obrazložitev nagrade:
"Cijela je glumačka ekipa za ovu predstavu naučila svirati harmonike. Stoga treba posebno cijeniti njihov glumački trud uložen ne samo u dramske uloge nego i u suverenu glazbenu izvedbu na sceni koju publika doslovno prati bez daha. Bez te glazbe zapravo ne bi bilo najjačeg segmenta ove predstave, te se stoga posebno priznanje dodjeljuje glumačkom ansamblu predstave "Mrtvac dolazi po dragu" Svetlane Makarevič u režiji Jerneja Lorencija i produkciji Prešernovog gledališča Kranj i Mestnog gledališča Ptuj." 
(Vsa igralska ekipa se je za to predstavo naučila igrati harmoniko. Zato je potrebno še posebej ceniti njihov igralski trud, ki so ga vložili ne le v dramsko igro, pač pa tudi v suvereno izvedbo glasbe na odru, ob kateri občinstvu dobesedno zastaja dih. Brez te glasbe pravzaprav ne bi bilo najmočnejšega dela predstave, zato posebno priznanje podeljujemo igralskemu ansamblu v predstavi Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič v režiji Jerneja Lorencija in v produkciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj.)

NAGRADA NA POLJSKEM FESTIVALU KONTAKT

Prešernovo gledališče Kranj se je z avtorskim projektom 25.671 v režiji Oliverja Frljića, ki govori o izbrisanih predstavilo v tekmovalnem programu 22. mednarodnega gledališkega festivala Kontakt v Torunju na Poljskem, kjer je bila predstava deležna dobrega odziva občinstva, njeno družbeno aktualnost pa je prepoznala tudi strokovna javnost.
Oliver Frljić, režiser predstave 25.671 v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj je namreč prejel nagrado časopisa Gazeta Wyborcza za najbolj pronicljivo prepoznanje aktualnih problemov sedanjosti.

ŠELIGOVA NAGRADA AVTORSKEMU PROJEKTU 25.671

Prešernovo gledališče Kranj je na letošnjem 44. tednu slovenske drame prejelo Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo po oceni strokovne žirije za avtorski projekt o izbrisanih 25.671 v režiji Oliverja Frljića.
"Gre za drzno, angažirano delo, ki spretno operira s sodobnimi gledališkimi orodji interaktivnosti, dokumentarnosti in fluidnosti igralske identitete. Brezkompromisno nas sooča s konkretno problematiko izbrisanih, obenem pa nas vseskozi opominja, da gre v jedru za problem, ki presega eno samo pojavno obliko.
Predstava občinstvo nagovarja brez olepšav. Z možnostjo uničenja osebnih dokumentov je vsak gledalec poklican k solidarnosti z izbrisanimi, hkrati pa je povabljen tudi k takojšnji denarni donaciji za njihove odškodnine. Frljić tako ob  ostrem opozarjanju na družbeno nepravičnost ne zanemari klasične katarzične dimenzije gledališke umetnosti.
Ne nazadnje pa naša nagrada enako kot režiserju pripada tudi celotni ekipi Prešernovega gledališča Kranj, ki s projektom 25.671 znova potrjuje to, kar konsistentno dokazuje že vrsto sezon – da ima pogum za spopad s tistimi perečimi temami, ki se jim večina domačih odrskih ustvarjalcev rajši izogne. Pogum, ki ga trenutno uvršča med najaktualnejše slovenske gledališke hiše," je strokovna žirija zapisala v utemeljitvi nagrade. 

NAGRADA PREŠERNOVEGA SKLADA IGRALKI VESNI PERNARČIČ

Igralka Prešernovega gledališča Kranj Vesna Pernarčič je za svoje igralske dosežke prejela nagrado Prešernovega sklada. V zadnjih dveh letih je izoblikovala zavidljivo paleto različnih vlog in se pridružila najpomembnejšim gledališkim ustvarjalcem v Sloveniji.
»Njena odrska prezenca je skorajda samoumevna. Njena odrska govorica izbrušena. Občutek za pravo mero ji daje verjetnost prav v vseh plasteh, ki jih uporablja pri ustvarjanju svojih vlog. Njen igralski register ji tako omogoča vrhunsko izvedbo komedij, kot tudi psihološko poglobljenih dram. Je tudi izjemna pevka, kar pa je v igralskem poklicu lahko dvorezen meč. A Vesnino petje nikoli ne prestopi v želji po ugajanju, temveč je inteligentno vpeto v njeno interpretacijo, kar seveda govori o igralkini veličini,« so v obrazložitvi zapisali člani Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki mu predseduje dr. Janez Bogataj, in dodali: «Dvomimo, da obstaja v slovenskem prostoru igralka, ki bi uspela tako popolno in dih jemajoče upodobiti Marlene Dietrich.« 

NAGRADA 14. NAJ, NAJ, NAJ FESTIVALA

Predstava Mala in velika Luna avtorja Borisa A. Novaka in v režiji Vinka Möderndorferja, ki je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj  in Lutkovnega gledališča Ljubljana in je doživela že več kot sto ponovitev je prejela nagrado za najboljšo kostumografijo. Kostumograf Alan Hranitelj je namreč na 14. naj, naj, naj festivalu v Zagrebu prejel zlato žar ptico za najboljšo kostumografijo  v predstavi Mala in velika Luna. 

NAGRADA NA FESTIVALU V KRAGUJEVCU

Nagrada za  vizualno podobo avtorskega projekta 25.671 na 8. festivalu JoakimInterfest v Kragujevcu.

NAGRADA DRUŠTVA GLEDALIŠKIH KRITIKOV SLOVENIJE

Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone prejme avtorski projekt 25.671 v režiji Oliverja Frljića in produkciji Prešernovega gledališča Kranj.

Avtorski projekt 25.671 je predstava, ki gledalca sooči s stvarnostjo tako ostro in kruto, kakor zmore biti ostra in kruta le resničnost sama. S pretehtanim naborom raznovrstnih uprizoritvenih postopkov, premišljenih že do skoraj manipulativnih razsežnosti, kolažira dokumentarnost z igranimi prizori in osebno intimo nastopajočih z okruški širše duhovne freske obstoječe družbe; pri tem od vseh prisotnih z neusmiljeno neposrednostjo zahteva preizpraševanje svoje vesti, a jim obenem odstira že pozabljeno možnost katarze.

NAGRADA ZA UMETNIŠKO VODSTVO

Marinka Poštrak za umetniško vodstvo uprizoritve 25.671 v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj

Umetniško vodstvo je avtonomni, a pogosto prezrt element umetnosti, prapočelo vsake uprizoritve, v primeru uprizoritve 25.671 pogumno in družbeno ozaveščeno ter angažirano dejanje, tako v izbiri osnovne teme uprizoritve (ki »piči« v srž družbenih dogajanj) kot v izbiri režiserja in avtorske ekipe ter drznosti v pristopu. Marinka Poštrak – in z njo vse Prešernovo gledališče Kranj – je bila pripravljena tvegati, čeprav je vedela, da iz spoja vseh navedenih elementov (teme, ustvarjalcev, sproti nastajajočega besedila) lahko nastane le provokativna in kontradiktorna uprizoritev, ki bo ostro zarezala v slovensko družbeno in politično stvarnost, hkrati pa močno odmevala v umetniških krogih oziroma razpirala vprašanja o manipulaciji, odnosu med igralčevo zasebnostjo in vlogo ter vzbujala nelagodje v gledalcu. Uprizoritev 25.671 je logično nadaljevanje dolgoletne premišljene repertoarne politike.