Molière je znamenito komedijo Žlahtni meščan ustvaril po naročilu svojega kraljevskega zaščitnika in službodajalca Ludvika XIV. ter jo leta 1670 s svojo gledališko skupino pred njim tudi krstno uprizoril. V živahni komediji s petjem in plesom, za katero je glasbo napisal utemeljitelj francoske nacionalne opere Jean-Baptiste Lully, se je osredotočil na temo napredovanja po družbeni lestvici. Bridko se je ponorčeval iz omejenega in povzpetniškega gospoda Jourdaina, ki mu v življenju sicer prav nič ne manjka, a se sramuje svojih meščanskih korenin in bi se rad za vsako ceno zrinil med aristokrate. V zmotnem prepričanju, da si lahko z denarjem čez noč kupi omiko in ugled, gospod Jourdain kmalu postane tarča številnih prisklednikov in prevarantov. Najame si učitelje raznih veščin ter začne trošiti denar za razkošne in svojemu stanu neprimerne obleke. Toda najbolj mu škodi prijateljstvo z grofom Dorantom, ki mu zaradi plemiškega porekla slepo zaupa. Pod pretvezo, da v njegovem imenu dvori lepi markizi Dorimèni, s katero v resnici ljubimka sam, mu grof izvabi ogromno denarja. Jourdainovi so­rodniki in služabniki samo zvezanih rok gledajo, kako zapravlja svoje imetje in se vedno bolj smeši. Ko Jourdain oznani, da hčerke Lucile ne namerava poročiti z nikomer, ki ne bi bil plemiškega rodu, ga iznajdljivo pripelje do roba norosti njen srčni izbranec Kleant. Preobleče se namreč v sina turškega sultana in s tem zbudi njegovo naklonjenost. Jedka satira se pri Molièru prevesi v obešenjaško burko in nazadnje izzveni v balet, v katerem se pomešajo plesalci različnih nacionalnosti …