TEROR! Kaj bi storili vi?

Prešernovo gledališče Kranj 3. decembra ob 19.30 vabi na premiero gledališke drame Teror, kakršne v Sloveniji še ni bilo! Častna pokroviteljica predstave je ga. Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic RS.

Teror v Prešernovem gledališču Kranj

 

Kaj bi storili vi?

 

Prešernovo gledališče Kranj 3. decembra ob 19.30 vabi na premiero gledališke drame Teror, kakršne v Sloveniji še ni bilo! Častna pokroviteljica predstave je ga. Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic RS, nekdanja državna tožilka, predavateljica, publicistka, pisateljica in humanitarka. O usodi obtoženega vojaškega pilota bo z glasovanjem pred zaključkom predstave odločalo občinstvo. Vsak naj glasuje po svoji vesti, moralno in pravično!

 

Ali smemo žrtvovati nekaj človeških življenj, zato da bi jih rešili veliko?

Terorizem je največji izziv našega časa. Spreminja naša življenja in družbo. Je obtoženi pilot v predstavi Teror kriv ali nedolžen - je ravnal prav, ko je sestrelil ugrabljeno civilno letalo in s tem preprečil, da bi ugrabitelj z njim poletel nad poln nogometni stadion, na katerem je bilo 70.000 ljudi? Vojaški pilot Lars Koch je obtožen umora, čeprav je morda rešil na tisoče človeških življenj.

 

Porotniki, kakšna je vaša odločitev? Je obtoženi kriv ali nedolžen?

Teror je trenutno najbolj uprizarjano delo tako na evropskih kot svetovnih odrih, saj je na sporedu v več kot 40 gledališčih. V Nemčiji, Švici in Avstriji pa so si gledalci letos oktobra lahko ogledali tudi film, posnet po istoimenski drami, ter po koncu v živo glasovali o pilotovi krivdi oziroma nedolžnosti. Tudi Slovenci bomo po zaslugi Prešernovega gledališča Kranj lahko glasovali o razpletu drame Teror. Je pilot kriv ali nedolžen? »Verjamem, da publika v resničnem življenju ne more odločati, ali je obtoženi kriv ali ni kriv. Dilema je intrigantna, na katero koli stran se postaviš, je prav. Po zakonu je kriv, po človeški plati ni kriv,« pravi igralka Darja Reichman, ki v predstavi igra neizprosno državno tožilko. Borut Veselko, v vlogi predsednika sodišča, pa izpostavlja: »Kljub nekim pravilom, ki smo si jih postavili, da bi lažje skupaj živeli, se ne moremo odločati drugače kot po svoji vesti in če je ta svetla, je odločitev prava.«

 

Ali v življenju obstajajo situacije, ko je prav, razumno in pametno ubiti ljudi?

»Načeloma vsa načela držijo načeloma, ne pa v vseh posameznih primerih. Gotovo se kje lahko zgodi situacija, ko bi to lahko bilo pozitivno, absolutno pa ne more postati normativ,« na zgornje vprašanje, ki smo ga vzeli iz predstave, odgovarja Veselko.

Pisatelj Ferdinand von Schirach, nemški odvetnik, specialist za kazensko pravo, je z dramskim prvencem Teror osvojil gledališke odre po vsem svetu. V svoji karieri je pred sodiščem zastopal številne politike, gospodarstvenike, vplivne podjetnike ... Leta 2009 je izšla njegova prva knjiga Zločini (Verbrechen), ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu, svetovno slavo pa je dosegel leta 2014 prav z dramo Teror. Navdih črpa iz svoje bogate odvetniške kariere in psihologije sodobne družbe, ki živi v stalnem strahu pred novim terorističnim napadom, pred potovanjem, pred življenjem ...

 

Ali smemo žrtvovati nekaj človeških življenj, zato da bi jih rešili veliko?

Miha Rodman, ki igra obtoženega pilota v Terorju, na teroristične napade v resničnem življenju gleda kot na nesreče, v katerih se lahko znajde vsak. Zaradi tega ne potuje nič manj, ga pa je, tako kot večino ljudi, strah letenja. »Čeprav je statistično gledano letenje varnejše od vožnje z avtomobilom, gre za situacijo, ki za človeka ni naravna. Občutek negotovosti in nelagodja je prisoten že, ko prideš na letališče, ko greš čez varnostne kontrole, v zraku pa se ta le še stopnjuje,« pravi. Nekoč je bil poklic pilota za mlade fante sanjski, vendar Miha Rodman, ki ima čast nastopiti v glavni vlogi, ni prepričan, da bi bil kos zahtevnemu šolanju zanj. »To je poklic, ki ga lahko primerjam z vrhunskim športom, zahteva ogromno treninga in mislim, da nisem dovolj resen ali sposoben za kaj takšnega.«

Iztok Podbregar, vojaški pilot, politik, predavatelj, je igralski ekipi precej pomagal z nasveti in predstavitvijo službe, ki jo opravlja vojaški pilot. Kakšne osebnostne značilnosti definirajo vojaške pilot? »So povsem običajni ljudje z vsemi vrlinami, slabostmi in čustvi. So operaterji bolj ali manj kompleksnih letalnih naprav. Prav letenje pa je za človeka, ki se najbolje znajde na trdnih tleh, nenavadna izkušnja,« pojasni Podbregar. Vojaški pilot se mora v zraku odločati hitro in nedvoumno. Časa za razmišljanje in moralne zadržke ni. Naučen je, da nima moralnih dilem, tudi če jih ima. »V zraku ni časa za daljši tehten premislek. Reagirati moraš z izkušnjami in znanjem, ki ga imaš v danem trenutku, da zmanjšaš možnost napake,« razloži Podbregar. »Letenje z vojaškim letalom je kot računalniška igrica. To je fikcija, ki ti omogoči distanco do tistega, kar v resnici počneš. Šele kasneje pridejo za teboj dejstva, posledice,« pojasni Rodman. Sam v življenju na srečo še ni bil v položaju, ko bi se moral odločati med večjim in manjšim zlom, bi pa, če bi se kaj takšnega zgodilo, ravnal enako kot junak, ki ga upodablja.

 

Pravno ali moralno vprašanje?

V pravilnost odločitve vojaškega pilota Larsa Kocha pa dvomi igralka Darja Reichman. V vladavino prava je trdno prepričana. »V tem trenutku sem zelo prevzeta s to vlogo in zagovarjam dejstvo, da se je treba držati zakonov, sicer pride do kaosa. Morda bom čez 14 dni mislila drugače, v tem hipu pa prisegam na absolutno spoštovanje prava, zato bi se odločila, da je obtoženi kriv. Mi smo tukaj samo zato, da sodimo. Za pomilostitve so poklicani drugi,« je jasna.  Avtor drame Teror, Ferdinand von Schirach, pa pravi: »V tem primeru ne gre za pravno vprašanje. Gre za našo etično-moralno odločitev.«

 

Poklic državnega tožilca je izjemno zahteven, tudi zato, ker ima tožilec v sistemu prava nehvaležno vlogo. »Odvetniki dobro vedo, da je zakone vedno mogoče na nek način izigrati,« pove Reichmanova in nadaljuje: »Kot državna tožilka zagovarjam, da je odpovedal sistem kot celota. Moramo se vprašati, zakaj je do sestrelitve in sojenja pilotu sploh prišlo, zakaj nihče ni odredil, da se izprazni stadion, časa za to je bilo 52 minut.« Matej Čujovič, višji sodnik na civilnem oddelku višjega sodišča v Ljubljani in ljubiteljski igralec, pa opominja, da je terorizem v pravnih okvirih posebej občutljivo področje, ki v ljudeh zbuja povsem drugačna občutja kot druga kazniva dejanja. Ta se oblikujejo s pomočjo medijskega poročanja in postanejo kolektivna: »Če mediji enkrat poročajo o 'dejanju terorizma', je v zvezi s tem aretirani za večinski del javnosti že storilec, kriv, obsojen, razčlovečen. Tudi kazen, celo smrtna, se zahteva kar javno in brezsramno. Novodobni linč.«

Dejstvo je, da so ljudje danes za negativne informacije pripravljeni plačati višjo ceno. Razpravljanje o negativnih stvareh je lahko dobro, kadar gre za nekaj, kar nas v resnici ogroža, drugače pa je bolj pametno govoriti o lepih stvareh, ki se ljudem dogajajo. »Zaradi slabih se v nas naseljujeta strah in negotovost in ko ljudje, ki še nikoli niso živeli tako udobno kot danes, govorijo, da je življenje težko, da bi radi gledali samo komedije, se niti smejati ne morem več,« konča Veselko.