Dramatik, scenarist in režiser Neil LaBute (1963) je tisti ameriški "enfant terrible", ki brez verbalnih zadržkov reže, s pronicljivim črnim humorjem secira in s provokativno izbiro tem vrta globoko pod plasti zunanjih podob, s katerimi se posamezniki kažejo svetu. V komični drami o partnerskih odnosih Razlogi za srečo (2013) postavi na nasprotne bregove prijatelja Grega in Kenta, prijateljici Steph in Carly, bivša partnerja Steph in Grega in bivša zakonca Kenta in Carly, male junake našega časa. Četverica v Razlogih za srečo hlasta za rešitvami, ki bi prinesle odrešenje v smeri srečnega nadaljevanja življenja. A instant odločitve, s katerimi prijatelji na hitro polnijo praznino po razpadlih odnosih, ne ponujajo rešitev, pač pa odpirajo nove in nove zablode, med katere spadajo Stephina poroka, ljubezenska zveza med Carly in Gregom, Kentovo razmerje s Crystal, razdor moških in ženskih zavezništev.

Razlogi za srečo se ne skrivajo tam, kjer so jih iskali, razlogi za srečo so tako mikroskopski, da jih, zaslepljeni z makroskopskim egom, ne morejo najti. A na koncu se nam le zazdi, da se megla počasi dviga, da se nekje od daleč izrisuje kopno in da jih je LaBute v igri "vroče-mrzlo" pripeljal do območja, kjer je postalo "toplo". In to je odrešujoče blizu vsaj enemu razlogu za srečo.