Nušićeve komedije so bile pred leti stalnica tudi na slovenskih odrih, vendar je od zadnje uprizoritve minilo že kar nekaj časa. Njegove politične komedije (Gospa ministrica, Sumljiva oseba, Narodni poslanec) so danes prav tako aktualne kot pred več kot sto leti, ko so nastale, in prav zato se je Nušić kot najbolj znan srbski komediograf zapisal med nesporne klasike.

Pri iskanju aktualne in hkrati večne ter bridke komedije smo se s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje odločili, da v režiji enega najbolj prodornih režiserjev mlade generacije Igorja Vuka Torbice uprizorimo Nušićeve Žalujoče ostale, ki na naših odrih niso bili velikokrat na sporedu; za razliko od drugih tudi ne gre za neposredno politično obarvano besedilo, a je na neki specifičen način izrazito »slovensko« oziroma slovenceljsko.

Mojster karakterne komedije Branislav Nušić je namreč svojo kritično ost usmeril v pokvarjeno, sprenevedavo in povampirjeno družbo oziroma družino, ki se po stričevem pogrebu zbere na njegovem domu in v kateri je vsak od tako imenovanih »sorodnikov« prepričan o tem, da je prav on neizpodbitno upravičen do dediščine, kar je v Sloveniji konec koncev postalo že nekakšen nacionalni »šport« oziroma arhetip, skozi katerega se zrcalijo moralna sprevrženost, pohlep, dvoličnost in lakomnost. Duhovite, strupene in večno aktualne Nušićeve igre o razkrinkavanju hipokrizije, laži in pohlepa zato ne razumemo zgolj kot lahkotne, sproščujoče in neobvezne komedije, ampak predvsem kot priložnost za radikalno kritiko in detekcijo družbene moralno-etične sprevrženosti, obenem pa tudi kot koncizen in neusmiljen prikaz vsakdanje človeške banalnosti in pritlehnosti.

Nušić je v Žalujočih ostalih izjemno natančno prikazal in predvsem razkrinkal naravo sprevrženih in lažnih odnosov v družini, ko maske sprenevedave malomeščanske srenje zaradi pohlepa začnejo padati in pred nami zazevata zgolj primitivizem in zvitost malega človeka in lokalnih oblastnikov. Komedijo v novem prevodu Aleksandre Rekar bomo – prvič v koprodukcijskem sodelovanju s SLG Celje – uprizorili kot otvoritveno predstavo naslednje sezone. Z njo bi radi izrisali v komedijsko formo »odet« kritičen prikaz slovenske družbe in družine. Obenem pa so Žalujoči ostali tako zaradi tematike kot zaradi uravnotežene in obsežne igralske zasedbe idealno besedilo za kreativno sodelovanje obeh gledališč.

O REŽISERJU

Igor Vuk Torbica je diplomiral na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu, kjer je prejel nagrado Huga Kleina za najboljšega študenta gledališke režije v generaciji. Od leta 2015 je asistent pri predmetu Gledališka režija in doktorand na isti akademiji. Že med študijem so beograjska gledališča njegove produkcije uvrščala na repertoar (Pokojnik Branislava Nušića, Bog masakra Jasmine Reza), osvajale so nagrade (študentski grand prix na Studio festu in grand prix na Nušićevih dnevih). Za magistrsko režijo je postavil na oder Don Juana v gledališču Toša Jovanović v Zrenjaninu. Prvi profesionalni projekt, Razbiti vrč, pa je režiral v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu. Gre za predstavo, ki se je udeležila rekordnega števila festivalov in se predstavila širokemu občinstvu. Sledila je še odmevna režija Hinkemanna Ernsta Tollerja v Zagrebškem gledališču mladih. Kot režiserja ga najbolj zanima odkrivanje manj znanih klasik, ki jih revitalizira na svoj način.

Festivali in gostovanja v 2017:

Dnevi komedije 2017, Celje
Sterijino pozorje, Novi Sad, Srbija
40. Dnevi satire Fadila Hadžića, Zagreb, Hrvaška
Narodno gledališče Kikinda, Srbija
Gledališki maraton Sombor, Srbija
Festival Mesto gledališče Budva, Črna gora

Nagrada:

Žlahtni režiser 2017 - Igor Vuk Torbica