V novonastalem besedilu Nede R. Bric se prepletata dva svetova, slovenski in bošnjaški; labirint zgodb iz obeh dežel, ki iščejo stičišča in razlike, na koncu pa se vedno izvedejo na isti imenovalec: človeško intimo, ki je enaka na vseh koncih sveta.

Besedilo, ki ga je Neda R. Bric napisala, je nastalo na pobudo Narodnega gledališča, in se posveča zgodbam ljudi iz dveh dežel, ki ju je skozi zgodovino družilo precej povezav: včasih sta bili del skupne države Jugoslavije, še prej avstro-ogrskega cesarstva, danes pa sta samostojni državi z včasih zapletenim razmerjem glede zapuščine nekdanje skupne države. Dejstvo pa je, da v obeh državah živi veliko prebivalcev narodnosti druge države.

V Sloveniji nosi pojem »Bosanec« prav poseben pomen, včasih slabšalen, vedno pa poln stereotipov; večinoma pomeni nižje kvalificiranega delavca, ki je prišel k nam s »trebuhom za kruhom« in živi v slabih razmerah, da lahko ves zaslužek pošilja domov, v Bosno, po kateri hrepeni in kamor se na stara leta – če je le mogoče – vrne. Vendar pa je tudi v Bosni najti presenetljivo število Slovencev in njihovih potomcev, ki so v različnih časovnih obdobjih tja prihajali iz istega razloga – zaradi dela. Njihov položaj je morebiti malce boljši, vendar to ne spremeni dejstva, da so bili oboji emigranti, iskalci boljšega življenja.

Kako so se dogodki polpretekle zgodovine odražali v življenju ljudi v obeh deželah: strahotna bratomorna vojna, ki se je najhuje razbesnela prav nad bosanskim ozemljem in narodnostno mešanim življem na njem, na drugi strani pa zapleti ob delitvi jugoslovanske dediščine – problem Ljubljanske banke in drugih podjetij, zlasti pa afera »izbrisani «, ki je prizadela ljudi z neslovenskimi koreninami in ki po svoji razsežnosti in krutosti spominja na dogodke iz nekih drugih temnih časov, neke druge vojne.

Naslov Zrno soli, ki ga v obeh jezikih napišemo in razumemo enako, asociira na pomen imena Tuzla, saj »tuz« v turščini pomeni »sol«, hkrati pa opominja na znani rek Cum grano salis – kar pomeni, da je do vsega treba zavzeti distanco, na stvari pogledati od daleč, da lahko vidimo, kar je blizu, hkrati pa je sol pradavna in večna substanca, brez katere življenje na zemlji ni mogoče.

Mag. Neda R. Bric

Dipl. igralka, dramatičarka in magistrica gledališke režije, se večinoma posveča predstavam, ki se naslanjajo na zgodovinska dejstva. Njena najpomembnejša dela so Primorska trilogija (tri predstave na teme aleksandrink (besedilo Draga Potočnjak), bratov Rusjan in Simona Gregorčiča), slovensko-italijansko-avstrijska koprodukcija Nora Gregor – skriti kontinent spomina in slovensko-italijanska koprodukcija Maks Fabiani – umetnost bivanja.

V svojih predstavah uporablja video kot izrazno sredstvo za scenografijo in film; video je nosilec zgodbe, ki se prepleta z dogajanjem na odru. Pogosto so njene uprizoritve večjezične koprodukcije, igralci prihajajo z različnih govornih območij. Posveča se tudi režiji slovesnosti ob praznovanju dogodkov zgodovinskega pomena (100 let Borisa Pahorja, 120 let Opere in baleta Ljubljana …). Je avtorica več državnih proslav, na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici predava scenaristiko in je stalna članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča.