lepe vide lepo gorijo pred premiero

V Prešernovem gledališču bo v četrtek, 18. novembra 2021, ob 19.30 premiera krstne uprizoritve sodobne drame Simone Semenič lepe vide lepo gorijo v režiji Maše Pelko.

»vsem čarovnicam, ki niso prišle niti v wikipedijo niti v literarno zapuščino«

V Prešernovem gledališču bo v četrtek, 18. novembra 2021, ob 19.30 premiera krstne uprizoritve sodobne drame Simone Semenič lepe vide lepo gorijo v režiji Maše Pelko.

Besedilo lepe vide lepo gorijo je Simona Semenič napisala za Prešernovo gledališče po naročilu. »V želji po uprizarjanju sodobnih slovenskih dramskih besedil smo se z avtorico dogovorili za besedilo, ki naj bi obravnavalo tematiko enega osrednjih slovenskih mitov – mit o lepi Vidi – v želji, da prevprašamo mesto in vlogo ženske v današnji družbi. Nastalo je tematsko večplastno ter uprizoritveno izzivalno besedilo, v katerem avtorica poudarja dvoličnost v obravnavanju tematike zlorab in ženske neenakopravnosti. Izhodišče drame je primerjava žensk, ki so zaznamovale zgodovino z »nevidnimi« Vidami, ki so se prav tako pogumno odločale za drugačno življenje, a ostale zatrte in ubite tako duševno kot tudi telesno,« je povedala umetniška vodja sezone Marinka Poštrak.

Predstava, ki je izhajajoč iz besedila strukturirana okrog pričanj petih žensk, »pogleda v različne zgodovinske trenutke izvajanja nasilja; govorimo o čarovništvu, sistemskem mučenju žensk, o nasilju v vlogi materinstva, o tem, kaj klinično pomenita ženska histerija in norost, pa o sodobni ženski, ki je dnevno soočena s specifičnim načinom zlorabe, ki smo ga že vsi skorajda ponotranjili, vzeli za samoumevnega, pušča pa grozljive posledice na posameznici. To nasilje ne prevprašuje samo nasilja moškega nad žensko, ampak tudi ženske nad žensko in ženske nad samo sabo, še natančneje pa si želi opozoriti na problem sistemskega nasilja, tega inherentnega, ukoreninjenega patriarhata ali šovinizma, ki izkorišča pozicijo moči in katerega vzorce reproduciramo, velikokrat popolnoma nezavedno, na dnevni ravni. Nemogoče se je danes obnašati, kot da problem ženske, njene svobode, ni pereče vprašanje – že iz časov čarovništva izhaja, da je bila čarovnica po pravilu vsaka ženska, ki se je kakor koli borila za lastno svobodo, svobodo odločanja o svojem telesu, svobodo govora, misli, bitja,« je povedala režiserka predstave Maša Pelko in dodala, da je po tako dolgem procesu, prekinjenem z epidemijo in aktualnimi dogajanji (#nisisama), predstava še pridobila na dodatnih uvidih.

»Prav ta čas, ko se pogled ponovno in v našem okolju do sedaj morda najbolj priostreno usmerja v problematiko spolnih zlorab in sistemskega nasilja ter se zaradi poguma za zdaj še redkih posameznic, ki se več 'ne skrivajo v jezik' in so spregovorile o svoji izkušnji, glede tega veča občutljivost družbe, je pravi čas za tako igro – neizprosno iskreno v izpovedih in trdno v stališčih, ki jih je nujno zavzemati do teh tem,« ugotavlja tudi dramaturginja Eva Kraševec.

»V končni fazi predstava želi pokazati, na kakšne vse načine je ženska gorela in gori – kot čarovnica na grmadi ali od želje, spolne sle, od gorečega zavzemanja in borbe za določene cilje do današnjega pregorevanja in izgorevanja. Skratka, predstavljena je ženska v vseh svojih razsežnostih, in njena želja po tem, da enostavno samo je, točno takšna, kot želi biti, brez pogojev in brez predsodkov,« je še dodala Maša Pelko.

V uprizoritvi igrajo Gaja Filač k. g., Vesna Jevnikar, Doroteja Nadrah, Darja Reichman, Miha Rodman, Vesna Slapar in Aljoša Ternovšek. Dramaturginja je Eva Kraševec, scenografa sta Dorian Šilec Petek in Sara Slivnik, kostumografinja Tina Bonča, avtor glasbe Luka Ipavec, svetovalec za gib Klemen Janežič, lektorica Maja Cerar, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalec maske Matej Pajntar in asistentka dramaturginje Lučka Neža Peterlin.