Kot da jih ni
Predstava lepe vide lepo gorijo je še ena klofuta, ki nas opozarja, da ne smemo zaspati. Ampak smo.
Besedilo lepe vide lepo gorijo je Simona Semenič napisala za Prešernovo gledališče po naročilu. V želji po uprizarjanju sodobnih slovenskih dramskih besedil smo se z avtorico dogovorili za besedilo, ki naj bi obravnavalo tematiko enega osrednjih slovenskih mitov – mit o lepi Vidi v želji, da preizprašamo mesto in vlogo ženske v današnji družbi. Nastalo je tematsko večplastno ter uprizoritveno izzivalno besedilo, v katerem Simona Semenič poudarja dvoličnost v obravnavanju tematike zlorab in ženske neenakopravnosti. Izhodišče drame je primerjava žensk, ki so zaznamovale zgodovino z »nevidnimi« Vidami, ki so se prav tako pogumno odločale za drugačno življenje, a ostale zatrte in ubite tako na duši kot tudi na telesu.
Avtorica v svojem besedilu ob »inkviziciji« opozarja na podobnosti s srednjim vekom, v katerem so bile samosvoje in svobodne ženske označene za čarovnice in obsojene na grmado. Toda kot ugotavlja Simona Semenič, tudi v 21. stoletju ni nič drugače. Morda samo s to razliko, da so bile v srednjem veku t. i. čarovnice obsojene na grmado, danes pa so označene za norice.
Simona Semenič v drami lepe vide lepo gorijo predstavi zgodbe »sodobnih čarovnic« o ohranjanju represivnih mehanizmov nadzora v sodobnem svetu, v katerem ženske še zmeraj bijejo boj za pravico odločanja o lastnem telesu in duši, boj za pravico do enakopravnosti, užitka in seveda svobode.
Podobno stališče o ženskah v svetu »novodobne inkvizicije« v svojih delih in v nedavnem odzivu na ukinitev pravice do splava na Poljskem zagovarja tudi Nobelova nagrajenka Olga Tokarczuk: »Obsesivno sovraštvo do žensk, do njihovih teles, kompulzivna potreba po nadzoru spolnosti izhaja iz občutka lastne šibkosti. Patriarhat je kolos na glinenih nogah. Ne pretvarjajmo se – ta sistem bo cinično izkoristil vsak trenutek krize, vojne, epidemije, da ženske vrne v kuhinjo, cerkev in k zibelki. Ženske pravice niso bile podeljene enkrat za vselej. Čuvati jih moramo, tako kot vsako drugo pridobitev, ki razširja obseg državljanskih svoboščin in človeškega dostojanstva.«
V svojem razmisleku o uprizoritvenem konceptu pa je režiserka Maša Pelko zapisala: »V to dramsko situacijo Simona Semenič v svoji prepoznavni pisavi vplete mnoštvo narativ, ki ženskim protagonistkam omogoča, da preizprašujejo lastno pozicijo
v trenutni družbeni in socialni situaciji ter se pri tem ozirajo na zgodovino, feminizem, seksizem in pop kulturo. Besedilo se tako sočasno poigrava s fiktivnimi zgodbami in slovensko mitologijo ženske, ki jo vodi lepa Vida, ob tem pa nas sooča z radikalno sodobnimi zgodbami časa, ki ga živimo, in problemi, ki ta čas zaznamujejo. Kar odlikuje besedilo Simone Semenič, je neizprosna kombinacija krutosti, ki zareže v bralčevo/gledalčevo intimo, in hkrati komičnost ter humor banalnosti vsakdana, ki je v trenutku prepoznana, in prav s to dvojnostjo se želi poigravati tudi gledališka uprizoritev.«
*Premierna uprizoritev bi morala biti na sporedu 27. marca 2021 na otvoritvi 51. Tedna slovenske drame. Zaradi epidemije covida-19 je bila 12. marca 2021 le interna premiera, zato smo premierno uprizoritev pred občinstvom prestavili v sezono 2021/2022.
(Foto: Nada Žgank)
Simona Semenič je celostna gledališka ustvarjalka (dramatesa, performerka, producentka, pedagoginja, pisateljica in tudi dramaturginja), ki se je v zadnjih desetih letih s svojo plodovito in vznemirljivo dramsko pisavo uveljavila kot eno osrednjih imen sodobnega slovenskega gledališča pri nas in v tujini, zato so njena besedila pogosto uprizarjana tudi na tujih odrih. Leta 2018 je prejela nagrado Prešernovega sklada za ustvarjalni opus zadnjih dveh let. Je večkratna nominiranka in dobitnica Grumove nagrade za besedila 5fantkov.si (2009), 24ur (2010) ter sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije (2015). Tudi leta 2021 je bilo njeno besedilo lepe vide lepo gorijo med štirimi nominiranimi besedili za nagrado Slavka Gruma.
(Foto: arhiv AGRFT)
Maša Pelko je režiserka in dramatičarka najmlajše generacije. Pozornost je pritegnila že kot študentka gledališke režije na AGRFT v Ljubljani z izvirno postavitvijo Cankarjevega Kralja na Betajnovi (2018) in diplomsko predstavo Stadion Olympia (2019) Dina Pešuta. Svoj izjemni občutek za dogajanje in odnose pa je prikazala tudi pri režiji avtorskega projekta po motivih kratke proze Raymonda Carverja O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni v SNG Drama Ljubljana. Leta 2018 je na Tednu slovenske drame za besedilo Kraljevi otroci prejela nagrado za mlado dramatičarko, z našim gledališčem je sodelovala tudi pri uspešnem projektu Monologi s kavča, kot režiserka pa se bo občinstvu Prešernovega gledališča prvič predstavila prav z uprizoritvijo lepe vide lepo gorijo.
Kot da jih ni
Predstava lepe vide lepo gorijo je še ena klofuta, ki nas opozarja, da ne smemo zaspati. Ampak smo.
lepe vide lepo gorijo navdušile občinstvo
Maša Pelko, režiserka
"Ker se vse bolj zdi, da pametne, lepe in neprilagojene ženske niso pripravljene več biti v senci in prihaja njihov čas, se lahko nadejamo zelo zgovorne gledališke predstave."
Pogovor pred premiero z režiserko Mašo Pelko.
"Ob čarovnicah je tu inkvizitorka, v vlogi katere se tekom predstave izmenjajo nekatere čarovnice, in vseskozi tudi vida, katere lik je suvereno odigrala mlada Gaja Filač. /.../ Ob osrednjem liku vide je zbor čarovnic, ki izjemno prepričljivo opravlja svoje vloge: ob igralkah Darji Reichman, Vesni Jevnikar, Vesni Slapar in Doroteji Nadrah še 'moški copri' Aljoša Ternovšek in Miha Rodman. Igralska ekipa vseskozi daje občutek, da v svojem čarovniškem početju neizmerno uživa, kar dodatno plemeniti predstavo."
https://www.gorenjskiglas.si/article/20211123/C/211129924/1168/se-so-carovnice-in-se-grmade
Igralci so predstavili svoja razmišljanja. Doroteja Nadrah je poudarila, da lahko tudi ženske druga drugo osvobodimo in se podpremo. Vesna Slapar pa je poudarila, da na srečo prihajajo mlajše generacije, ki se bodo postavile zase. Igrajo tudi Vesna Jevnikar, Darja Reichman in Gaja Filač. Aljoša Ternovšek, ki je z Miho Rodmanom edini moški igralec v predstavi, je ob tem poudaril, da je ključno vprašanje, zakaj dvomimo o resničnosti navedb žensk, ki se odločijo spregovoriti o nasilju,
"Ženska, tako nam sporoča predstava, še vedno ni enakopravno postavljena ob bok moškemu. Lepa Vida je moteča, nerazumljena, ožigosana z boleznijo ali/in norostjo. Utelesila jo je mlada, suverena in prepričljiva Gaja Filač, sredi skupine skoraj ves čas navzočih čarovnici in inkvizitork Vesne Jevnikar, Doroteje Nadrah, Darje Reichman, Miha Rodmana, Vesne Slapar in Aljoša Trnovška. Ostaja zadnji pogled na oder; scenografa sta Dorian Šilec Petek in Sara Slivnik, grmada sredi vode kot metafora za položaj ženske v sodobni zahodni družbi."
https://ars.rtvslo.si/2021/11/simona-semenic-lepe-vide-lepo-gorijo/
Premiera predstave lepe vide lepo gorijo v Kranju
Monologi "sodobnih čarovnic," ki opozarjajo na institucije nadzora v družbi
V kranjskem gledališču bodo premierno uprizorili sodobno dramo Simone Semenič z naslovom lepe vide lepo gorijo, ki jo je režirala Maša Pelko. Posvečena je "vsem čarovnicam, ki niso prišle niti v Wikipedijo niti v literarno zapuščino".
lepe vide lepo gorijo
V kranjskem Prešernovem gledališču bodo drevi premierno uprizorili dramo Simone Semenič, Lepe Vide, lepo gorijo, ki v središče postavlja tematiko zlorab in ženske neenakopravnost.
Aljana Jocif se je pogovarjala z režiserko Mašo Pelko in Marinko Poštrak, umetniško vodjo sezone.
Krstna uprizoritev drame lepe vide lepo gorijo
Nocoj bo na odru Prešernovega gledališča v Kranju krstno uprizorjena sodobna drama lepe vide lepo gorijo. Besedilo, ki je bilo nominirano tudi za nagrado Slavka Gruma, je avtorica Simona Semenič napisala za Prešernovo gledališče po naročilu. Izhodišče drame je primerjala ženska, ki so zaznamovale zgodovino z nevidnimi Vidami, ki so se prav tako pogumno odločale za drugačno življenje, a ostale zatrte in ubite tako na duši kot tudi na telesu.
Kako vse lahko gori ženska
Besedilo, posvečeno »vsem čarovnicam, ki niso prišle niti v vvikipedijo niti v literarno zapuščino«, tako pregnete zgodbe žensk, ki so tako ali drugače zaznamovale zgodovino, z množico usod »nevidnih« lepih Vid, ki so bile v svojih stremljenjih tako ali drugače zatrte. Predstava je pravzaprav zgrajena okoli pričevanj petih »čarovnic«, ki spregovorijo o različnih oblikah nasilja skozi čas - naj gre za srednjeveške čarovniške procese, sistemsko podrejanje žensk ali pa discipliniranje skozi vlogo matere in druge načine omejevanja svobode žensk v sodobnem času, razlaga režiserka Maša Pelko.
V želji po uprizarjanju swodobnih slovenskih dramskih besedil so se z avtorico dogovorili za besedilo, ki naj bi obravnavalo tematiko enega osrednjih slovenskih mitov - mit o lepi Vidi v želji, da preizprašajo mesto in vlogo ženske v današnji družbi.
Režija je neverjetno hrupen, pisanje pa neverjetno tih poklic
Intervju z Mašo Pelko
"Maša Pelko pripada valu mladih režiserk, ki v slovenska gledališča prodirajo z modernimi, eklektičnimi, predvsem pa angažiranimi režijskimi pristopi, s katerimi ustvarjajo bogate in kompleksne gledališke svetove. V svoji prvi samostojni režiji v Prešernovem gledališču Kranj je na oder postavila predstavo lepe vide lepo gorijo, izhajajoč iz besedila Simone Semenič, ki ga je avtorica posvetila »vsem čarovnicam, ki niso prišle niti v wikipedio niti v literarno zapuščino«. Uprizoritev, ki je interno premiero doživela 12. marca, vzpostavlja svet, ki je naš lasten, zaslišuje preteklost in sedanjost, v središče pa postavi žensko: ženske – čarovnice, lepe vide in tiste, ki to niso (bile)."
Biti ženska v patriarhalnem sistemu
O besedilu, predstavi in času, ki ju spremlja, se je z Mašo Pelko, režiserko nove generacije, ki je predstavo postavila na
oder Prešernovega gledališča, pogovarjal Igor Kavčič.
lepe vide lepo gorijo: predstava, ki odstira boje "sodobnih čarovnic"
"Pravi čas za tako igro – neizprosno iskreno v izpovedih in trdno v stališčih"
V Prešernovem gledališču bodo nocoj uprizorili interno premiero krstne uprizoritve sodobne drame Simone Semenič Lepe Vide lepo gorijo, ki jo je režirala Maša Pelko. Protagonistke predstave so "sodobne čarovnice", katerih zgodbe zrcalijo dvoličnost družbe.
Dvoličnost družbe skozi zgodbe sodobnih čarovnic
Prešernovo gledališče Kranj kljub zaprtju nadaljuje z letošnjo sezono. Tako bo danes nova interna premiera, tokrat dela Simone Semenič »lepe vide lepo gorijo«.
Dramatika Simone Semenič ponuja veliko izzivov in možnosti za inovativne gledališke in performativne prijeme. Enako velja za njeno besedilo »lepe vide lepo gorijo«, ki je nastalo po naročilu Prešernovega gledališča.
Lepe Vide lepo gorijo: "Vsem čarovnicam, ki niso prišle niti v wikipedijo niti v literarno zapuščino"
V Prešernovem gledališču Kranj bodo nocoj pripravili interno premiero krstne uprizoritve sodobne drame Simone Semenič Lepe Vide lepo gorijo v režiji Maše Pelko . Uradna premiera predstave, ki skozi zgodbe "sodobnih čarovnic" izpostavi dvoličnost družbe in njenih institucij nadzora, bo sledila, ko bodo gledališča ponovno odprta za občinstvo.