/… Predvsem pa je bilo zahtevno, ker je režiserka Mateja zahtevala in iskala nek nov, drugačen način igre in vsakič, ko se spopadaš z nečem, kar je novo, kar je drugačno, je seveda težko, ker nimaš nekih oprimkov, kjer bi se počutil varnega in moraš slepo zaupat tako režiserju kot sebi pa tudi tekstu in vse te dvome nekako odmislit …/
Vesna Jevnikar
O igralki
Članica igralskega ansambla PG Kranj od leta 1998.
Rojena v Ljubljani 22. januarja 1964. Svoja otroška leta preživi v Šmartnem pri Litiji, šolska pa v Kranju, kjer leta 1982 opravi maturo na gimnaziji. Istega leta uspešno opravi sprejemni izpit na AGRFT, smer dramska igra. Študij zaključi z vlogo Hedde Gabler v istoimenski Ibsenovi drami in diplomira marca 1987.
Že kot otrok se sreča z gledališčem in filmom; nastopi v takrat še amaterskem Prešernovem gledališču v predstavi Ivana Cankarja Hiša Marije Pomočnice in v filmu Sreča na vrvici. V gimnazijskih letih sodeluje v mladinski skupini PG Kranj pod vodstvom Lojzeta Domanjka.
Prvi profesionalni nastop opravi že med študijem v Mestnem gledališču Ljubljanskem kot Betty v Lovu na čarovnice A. Millerja. V času študija še večkrat sodeluje s tem gledališčem ter posname kar nekaj filmskih in televizijskih vlog.
Oktobra 1987 dobi status "svobodnega umetnika" in ga ohrani do junija 1990, ko dobi angažma v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. V tem času sodeluje v različnih gledališčih po Sloveniji in odkrije ljubezen do lutkovne umetnosti. Celjskemu gledališču ostane zvesta do jeseni 1997, ko ponovno za kratek čas zajadra v "svobodo". Avgusta 1998 sprejme angažma v Prešernovem gledališču Kranj, kjer vztraja še dandanašnji. Ves čas sodeluje tudi z radijem Slovenija, kjer se je nabralo več sto radijskih zapisov.
Nagrade
Posebna nagrada strokovne žirije ter nagrada okrogle mize kritikov predstavi Srečko Kosovel KONS: NOVI DOBI na festivalu Gledališče na križišču (Teatar na raskršću) 2021 v Narodnem gledališču Niš, Srbija (režija: Žiga Divjak)
Nagrada julija (2020) za izjemno igralsko stvaritev (za vlogo Helene Alvingove v uprizoritvi Strahovi Henrika Ibsena v režiji Igorja Vuka Torbice)
Borštnikova nagrada za igro (2018) za skupinsko igralsko kreacijo v predstavi Tadeusza Słobodzianeka Naš razred (režija: Nina Rajić Kranjac, koprodukcija: Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj ter Mini teater Ljubljana)
Borštnikova nagrada (2016) za vlogo Vere v predstavi Pred upokojitvijo Thomasa Bernharda v režji Mateje Koležnik
Nagrada Združenja dramskih umetnikov (ZDUS) Slovenije (2013) za umetniške dosežke za leto 2012 za vloge Olge v predstavi Tri sestre A. P. Čehova v režiji Oliverja Frljića, Žene v predstavi Sen Enrica Luttmanna v režiji Mateje Koležnik in Alojzije Beauvier v predstavi Dvom J. p. Shanleyja v režiji Alena Jelena
Severjeva nagrada (2001) za vlogo Antigone v predstavi Mateje Koležnik Antigona v New Yorku v režiji Mateje Koležnik
Nagrada Zlata paličica (1996) na festivalu Zlata paličica za vlogo Flore v Trnuljčici
Bronasti celjski grb (1995) za več nosilnih vlog v različnih predstavah
Borštnikova diploma in nagrada za mladega igralca (1986) na Borštnikovem srečanju za vlogo Hedde Gabler v predstavi Henrik Ibsen Hedda Gabler v režiji Tomaža Pandurja
Študentska Severjeva nagrada (1986) za vlogo Hedde Gabler v predstavi Henrik Ibsen Hedda Gabler v režiji Tomaža Pandurja
Povela za žensko vlogo (1984) za vlogo Veronike v filmu Janeta Kavčiča Nobeno srce na festivalu v Nišu
Igralka leta na FDF v Celju (1984) v za vlogo Veronike v filmu Janeta Kavčiča Nobeno srce
Nagrada Sedem sekretarjev SKOJ-a (1984) za vlogo Veronike v filmu Janeta Kavčiča Nobeno srce
/... Da je brala že pri štirih letih, je zaupala Desi Muck, in se med nočnim branjem pod odejo z lučko nekoč skoraj zažgala. ... Ta otroška naivnost še živi v Vesni Jevnikar. Tudi zato se ji še da potepati po svetu, odprta je za novo in nepričakovano. Drzna in radoživa. Kot Adelina. Ja, fejst baba je .../
/.. njena strast so knjige in potovanja.../
/… nič ne moremo vleči iz starih predalčkov, ker te Frljić takoj spregleda …/
/... brskanje po sebi, kar igralski poklic zahteva, je dvorezni meč …/
/… v tej predstavi sva le dve igralki in sva izpostavljeni obe. Ničesar drugega ni, vse morava narediti sami, ni kostumov, preoblek, ni zunanje »navlake«, na odru sva le midve z najinim igralskim talentom …/
/… te vloge sem se neizmerno bala, saj sem pri svojih letih nastopila v vlogi enajstletne deklice, hkrati pa so njene nastope prekinjali monologi že odrasle ženske …/