Martin McDonagh

LEPOTNA KRALJICA LEENANA

»Leenan je majhno podeželsko mesto na skrajnem zahodu Irske. Kraj, kjer čas neusmiljeno visi v negibnosti, kjer se vsi poznajo med seboj in so ujeti v rutino, dolgočasje, spomine, želje in sanje. Kraj, kjer radijski signal lovi le občasno, televizija pa predvaja le previdljive in dolgočasne telenovele. Kraj, kjer zunaj ves čas dežuje, znotraj pa vre. Leenan svoje prebivalce sili v stagnacijo, pasivnost, opuščanje želja in prikrito okrutnost. Sredi Leenana pa v zatohli kuhinji izpraznjenega doma poteka tiha, a neusmiljena vojna med Mag in Maureen Folan – materjo in hčerjo; bolehno hipohondrinjo z neštetimi zahtevami in nerealizirano samsko žensko brez ljubezenskih izkušenj, a z velikimi sanjami. Obsojeni sta na groteskno sobivanje, skupno životarjenje in medsebojno odvisnost. Njun odnos je že zdavnaj prestopil mejo ljubezni in se giblje med skrbjo in ujetostjo. Mag in Maureen se iz dna srca sovražita, a se tudi obupno potrebujeta. Ker nobena ne zmore živeti lastnega življenja, se zajedata druga v drugo. Ljubezen se izrodi v nadzor, skrb v manipulacijo, bližina v posesivnost. A ravno v teh izkrivljenih razmerjih vznikne izjemno ostra in neusmiljena črna komedija vsakdanjosti, ki je preveč realna, da bi se ji povsem sproščeno smejali, hkrati pa je ne moremo brez zadržkov obsojati. Njune vsakdanje prepire, ki ju po tihem celo osrečujejo, nenadoma prekine prihod starega prijatelja, Pata Dooleyja, ki mu je uspelo izstopiti iz monotonega Leenana. Zanj je Maureen še vedno možnost pobega in izhoda v drugačno realnost in bolj izpolnjeni svet. Mag tega ne more sprejeti, zato s spletkarjenjem, podtikanjem in sprevračanjem resnice sproži niz novih in novih podtikanj, ki postopoma razkrivajo skrivnosti preteklosti in usodno vplivajo na prihodnost.

Lepotna kraljica Leenana Martina McDonagha je brutalno iskren in hkrati neusmiljeno duhovit portret življenja v majhnem kraju in njegovih tako ali drugače poškodovanih, neizpolnjenih posameznikov, ki živijo življenja, ki se nikoli niso zares začela –zato tudi nikoli ne nehajo tleti. McDonaghovi mojstrski dialogi so polni neprekinjene napetosti med smešnim in srhljivim. Trenutki humorja so rezki, nepričakovani – in prav zato nevarni. Smeh zareže kot rezilo resnice. Vsaka komična izjava v sebi nosi senco neizrečenega, vsak trenutek tišine pa diši po eksploziji. Neusmiljen, filmski način kadriranja perspektiv in resnic, ki ves čas skače od enega do drugega protagonista in vse povrsti razgalja v njihovih željah in strahovih, omogoča natančno vivisekcijo življenj, ki so sicer patološka, a hkrati zelo podobna tistim, ki jih vsi poznamo od blizu. Lepotna kraljica Leenana je igra o malih porazih, ki z leti postanejo življenjski poraz. O tem, kako močno se človek lahko oklepa drugega – ne zaradi ljubezni, temveč zaradi strahu pred samim seboj. In o tem, kako neskončno smešno in hkrati tragično je, ko se vsemu temu reče »družina«,« ugotavlja režiser Luka Marcen.

Martin McDonagh

(Foto: Euan Kerr Minessota)

Martin McDonagh (1970), angleško-irski dramatik, scenarist in filmski režiser, je eden najbolj izvirnih glasov sodobne dramatike in filma. Njegove drame so bile uprizorjene na najprestižnejših svetovnih odrih – od londonskega West Enda do Broadwaya. V devetdesetih letih 20. stoletja je izjemen uspeh požel že s prvencem Lepotna kraljica Leenana, ki skupaj z dramama Lobanja v Connemari in Samotni zahod tvori t. i. Leenansko trilogijo. Za uprizoritev Lepotna kraljica Leenana, ki je nastala leta 1996 na Irskem(koproducenta Druid Theatre Company in Royal Court Theatre), je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Georgea Devina za najobetavnejšega dramatika. Slovensko občinstvo je igro prvič videlo leta 1999 v ljubljanski Drami. Leenanski trilogiji je sledila še Aranska trilogija, ki jo sestavljajo drame Kripl iz Inishmanna, Poročnik z Inishmora in Duše otoka (po motivih slednje je McDonagh leta 2022 posnel istoimenski film). Martin McDonagh je priljubljen tudi na slovenskih odrih. Poleg Lepotne kraljice Leenane so bile uprizorjene še tri njegove drame: Samotni zahod (2002) v Gledališču Koper ter Blazinec (2004) in Obdlanjenje v Spokanu (2012) v SLG Celje. V zadnjih dveh desetletjih se je uveljavil kot scenarist in režiser izjemno odmevnih filmov, med njimi Duše otoka, Trije plakati nad mestom in Sedem psihopatov. Za svoje drame in filme je prejel številne prestižne nagrade in nominacije.

Luka Marcen

(Foto: Sara Rman)

Luka Marcen (1995) se je po končani I. gimnaziji v Celju najprej vpisal na študij filozofije ter primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Študijsko pot je nato nadaljeval na AGRFT, kjer je leta 2020 pod mentorstvom prof. Matjaža Zupančiča diplomiral iz gledališke režije z uprizoritvama Ljudožerci Gregorja Strniše in Goli pianist ali Mala nočna muzika Matjaža Zupančiča. Po končanem študiju je ustvarjal raznolike projekte v različnih slovenskih gledališčih, med drugim je sodeloval tudi s Prešernovim gledališčem Kranj, in sicer pri projektu Monologi s kavča. Za uprizoritve, ki jih je ustvaril med študijem, je prejel dve študentski Prešernovi nagradi: leta 2019 za uprizoritev Otroci na oblasti, leta 2020 pa za režijo Ljudožercev. Uprizoritev Kozlovska sodba v Višnji Gori je leta 2022 na festivalu Dnevi komedije postala žlahtna komedija po izboru občinstva, strokovna žirija pa ji je namenila posebno omembo. Leta 2025 je njegova uprizoritev Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa na Tednu slovenske drame prejela nagrado občinstva za najboljšo uprizoritev festivala.