Foto: Primož Pičulin (Gorenjski Glas)
Nagrado julija, ki nosi ime po muzi našega največjega pesnika, podeljujemo v Prešernovem gledališču Kranj v sodelovanju z Gorenjskim glasom od leta 2017 igralcu oziroma igralki ansambla Prešernovega gledališča, ki je v minuli sezoni s svojo igralsko stvaritvijo najbolj prepričal/a gledalce in strokovno žirijo.
Za nagrado sezone 2019/2020 so prišle v konkurenco igralske stvaritve v predstavah Rajzefiber Gorana Vojnovića, Strahovi Henrika Ibsena, Dr. Prešeren Nede R. Bric ter Večja od vseh Roka Vilčnika – rokgreja; predstava Škofjeloški pasijon je bila zaradi pandemije prenesena v sezono 2020/21. Zaradi istega razloga se je razglasitev dobitnice julije prestavila na konec leta.
Strokovna žirija v sestavi Vilma Štritof (predsednica), Igor Kavčič in Mare Žvan je na podlagi glasov publike, ki je po vsaki predstavi glasovala za najboljšo igralsko stvaritev, izbrala dobitnico nagrade. Žirija je soglasno odločila, da nagrado julija za najboljšo igralsko stvaritev v sezoni 2019/20 prejme igralka Vesna Jevnikar za vlogo Helene Alving v predstavi Strahovi Henrika Ibsena in v režiji Igorja Vuka Torbice.
Foto: Nada Žgank (Vesna Jevnikar v vlogi Helene Alving)
V obrazložitvi je žirija napisala:
»Vesna Jevnikar je v kompleksni in igralsko zahtevni vlogi Helene Alving našla svojevrsten igralski izziv. Že Ibsen ji je dodelil osrednjo, vsaj dvojno vlogo: da pozna skrivnosti vseh vpletenih, zato obvladuje in vzdržuje zunanjo formo dejansko problematične družine in odnosov v njej, in da odigra kontradiktornost svoje osebnosti. Jevnikarjeva je suvereno in igralsko zrelo vzdrževala aristokratsko držo, ki jo narekuje status enega najmočnejših Ibsenovih ženskih likov. V trdi, na videz izpiljeni formi pa je dala čutiti razpoke, v katerih so zazevala globoka življenjska razočaranja, boleče in pretresljivo je razprla lik v njegovi občutljivosti, v sprijaznjenosti s svojo vlogo v poudarjeno patriarhalnem svetu, ki sta ga vsak po svoje predstavljala pastor in njen mož. V vlogi Vesne Jevnikar se jasno zasvetlika tudi možnost njene osvoboditve, vendar je Helena Alving v danih okoliščinah ne more več izkoristiti. Najbolj pretresljiv pa je zadnji prizor žrtvovanja njenega bolnega in za življenje nezmožnega sina. Jevnikarjeva je uprizorila svoj notranji boj z minimalnimi igralskimi sredstvi, vendar notranje tako silovito, da ostaja eden od vrhuncev njenega igralskega ustvarjanja in hkrati eden izmed presežkov igralskih vlog kranjskega gledališča.«
Vesni Jevnikar iz srca čestitamo. Upamo, da ji bomo nagrado čimprej in slavnostno podelili na prvi predstavi, ki jo bomo lahko spet odigrali pred občinstvom.
