Naša ŽUPANOVA MICKA praznuje 25 let!

Legendarna interpretacija Linhartove veseloigre v režiji Vita Tauferja je premiero doživela aprila 2001, letos pa obhaja visok gledališki jubilej. Po 25 letih in 325 ponovitvah še vedno navdušuje mlado in staro občinstvo in ohranja svojo »berhko« in kleno teatrsko dušo.

Draga ekipa, prisrčno čestitamo in nazdravljamo!

O Županovi Micki

Davnega januarja 1790 je Linhart v nekem svojem pismu zapisal: »Tvegal sem poskus sestaviti kranjsko veseloigro z imenom Županova Micka (po Rihterjevi Die Feldmühle) in jo dal uprizoriti v tukajšnjem stanovskem gledališču. To je bil prvi poskus, odkar stanujejo Slovani na Kranjskem. Z veseljem sem gledal, kako se ti Slovani, ki jih že stoletja germanizirajo, še zmerom čutijo Slovane, s kakšnim entuziazmom visijo na svojem jeziku, na lastnih šegah, na svoji izvirnosti.«

Linhartova Županova Micka je bila namreč prvo uprizorjeno posvetno besedilo v slovenščini in kot tako je v zavesti Slovencev in v slovenski gledališki zgodovini postalo tako rekoč mitsko ter temelj, na katerem stoji današnja slovenska dramatika. Predstavo je takrat pripravila amaterska skupina, ki je delovala v okviru Družbe prijateljev gledališča in v kateri je kot šepetalec sodeloval tudi avtor sam, premiera pa je bila 28. decembra 1789 v prostorih Stanovskega gledališča v Ljubljani.

In prav ta temelj je po več kot dvesto letih želela preveriti Tauferjeva uprizoritev Županove Micke v Prešernovem gledališču. Preveriti je želela ikonografijo slovenstva, saj smo se Slovenci prav skozi Micko in Matička in njuno nacionalno ikonografijo skozi stoletja neprestano identificirali in reflektirali. Po več kot dvestotih letih je uprizoritev poskusila odgovoriti na vprašanje slovenske identitete, znotraj katere se kažeta tipičen značaj in specifika slovenskega naroda.

»Tauferjeva Micka  je citat in komentar najbolj pogostega tipa uprizarjanja, to  nezahtevno  dramsko delo  pa je režija razgibala  s  pesmimi,  ki  so ljudske,  pa  vendar izbrane tako, da je med njihovo  siceršnjo, naivno  rabo,  in tisto v tej  uprizoritvi,  duhovito neskladje. Druga pomembna lastnost tokratne Županove Micke je ta, da se igra in norčuje iz regionalnih stereotipov; Gorenjska, hribovita slovenska pokrajina pod Alpami, slovi po celem kupu opravil in narodnih  noš, ki so v predstavi učinkovito pretirani, do  karikature, pa  vendar hkrati  v čudni in čisti  skladnosti  s  posodobljeno razumljeno  intenco predloge. Uprizoritev je v okolju, v katerem je  nastala, in katerega regionalne stereotipe  smeši,  uspešnica, prepričan  pa sem, da sta njen izčiščen odrski jezik in igralska stilizacija razumljiva celemu svetu.« (Matej Bogataj)

Županova Micka je nastala po prvi slovenski komediji Antona Tomaža Linharta, režiral jo je Vito Taufer, dramaturginja je bila Marinka Poštrak, avtor glasbe Igor Leonardi, svetlobni oblikovalec Pascal Mérat, lektor pa Arko. Igralska zasedba se je v teh letih le malo spreminjala: v predstavi nastopajo Borut Veselko (pred njim Matjaž Tribušon) v vlogi Tulpenhaima, Darja Reichman kot Šternfeldovka, Matjaž Višnar (pred njim Gregor Čušin) v vlogi Monkofa, Tine Oman kot Župan, Micka Vesna Pernarčič (vmes Vesna Slapar), Rok Vihar kot Anže, Pavel Rakovec v vlogi Glažka ter Robert Kavčič in Ciril Roblek kot Godca.