49. Teden slovenske drame

Predjubilejni festival slovenske dramske ustvarjalnosti odprt!

sporočilo za javnost

Z drevišnjim slovesnim odprtjem se je v Kranju uradno začel eden najpomembnejših slovenskih gledaliških festivalov, predjubilejni, 49. Teden slovenske drame, ki ga Prešernovo gledališče vsako leto organizira s podporo Ministrstva za kulturo in Mestne občine Kranj. Organizatorji so za vse dni festivala, do 8. aprila, ko bodo na sklepni slovesnosti podelili pet nagrad, pripravili bogat in zanimiv program.

Slovenska poslanica gledališču
Luči festivala, ki predstavlja besedila slovenskih avtorjev, uprizorjene/uprizorjena v minulem letu, se že po tradiciji prižgejo na svetovni dan gledališča, 27. marca, zato takrat vsako leto preberejo tudi mednarodno in slovensko poslanico. Avtorica slovenske, letošnja nagrajenka Prešernovega sklada Maruša Majer, je v njej med drugim zapisala: »Ne verjamem, da gledališče lahko spreminja svet.« In še: »Ko življenje butne z vso svojo silovitostjo, ga prav nič ne more spremeniti. Verjamem pa, da bi bila brez njega popolnoma drug človek. Ker nisem srečala ničesar, kar bi bolj združevalo vse, kar sem in bom hotela biti, ničesar, zaradi česar bi postala bolj neizprosna do same sebe, do tebe, do tega, kar delam, delava, delamo, do sveta, v katerem živimo, pa tudi bolj mehka, bolj razumevajoča do vsega, kar je človek bil, je in bo. Verjamem, da je gledališče tu zato, da sva jaz in ti (gledalec) lahko malo bolj človek, da sva zaradi njega malo bolj prisotna v realnem svetu, da sva zaradi njega malo bolj živa, malo bolj ranljiva in malo bolj občutljiva, kot bi brez njega bila.«

Direktorica Prešernovega gledališča Mirjam Drnovšček, minister za kulturo RS mag. Zoran Poznič in podžupan Mestne občine Kranj Janez Černe.

Foto Sandi Fišer/Mediaspeed.net

Mednarodna poslanica ob svetovnem dnevu gledališča
Pod mednarodno poslanico se je letos podpisal gledališki režiser in dramatik, Kubanec Carlos Celdrán. V njej tudi slovenskemu občinstvu sporoča tole: »Preden sem se prebudil v gledališče, so bili moji učitelji že tam. Svoje hiše in svoje poetike so zgradili na ostankih lastnih življenj. Številni od njih so neznani ali pa se jih komaj spominjamo. Delali so v tišini, v ponižnosti dvoran za vaje in v gledališčih, napolnjenih z občinstvom, ter so počasi, po letih dela in po številnih prejetih priznanjih za izjemne dosežke, postopoma zapustili te prostore in izginili. Ko sem dojel, da mi je tako v poklicu kot zasebno usojeno slediti njihovim korakom, sem razumel tudi, da sem podedoval to pretresljivo, edinstveno tradicijo življenja v sedanjosti, v kateri je eno samo pričakovanje ‒ da bom dosegel prosojnost neponovljivega trenutka. To je trenutek, ki se z drugim sreča v temi gledališča in ga ščitita le resnica izraza ter beseda, ki razkriva.«

Uvodno slovesnost sta povezovala Darja Reichman in Borut Veselko, igralca Prešernovega gledališča.

V imenu mesta gostitelja je zbrane pozdravil podžupan Mestne občine Kranj, Janez Černe: »Želja, da bi človek kdaj stopil iz svoje kože, se za trenutek postavil v drugo vlogo, je stara kot človeški rod. Razvoj kulture katerega koli naroda bi si težko zamislili brez žlahtnosti gledaliških posameznikov in skupin. Dramatika je bila vedno tista, ki je predstavljala ventil družbe, preko katerega je bilo mogoče pokazati odlike in slabosti družbene ureditve, pa tudi vsakdanjih odnosov med ljudmi. Koliko energije in ustvarjalnosti je vloženo v pripravo tako obsežnega programa, kot ga ponuja Teden slovenske drame. V Kranju Prešernovo gledališče, s častitljivim miljejem več kot polstoletnega delovanja, oblikuje kulturno ponudbo, občinstvu izvablja smeh ali mu daje snov za razmišljanje. Zagotovo je Teden slovenske drame med zelo prepoznavnimi prireditvami, ki gradijo znamko Kranja kot kulturnega mesta. Prav zato si prizadevamo za naslov Evropske prestolnice kulture 2025.«

Spregovoril je tudi novi minister za kulturo, mag. Zoran Poznič, in s kranjskega odra med drugim sporočil: »Ta čudoviti festival v resnici ni le festival gledališča in gledališčnikov ter vsega, kar sodi na odrske deske, ampak je v resnici praznik slovenske besede, slovenskega naroda, zgodovine, nas samih, bodočnosti nas vseh. To je zelo pomemben in veličasten dogodek, ki tudi na tej zelo visoki umetniški ravni predstavlja vse tisto, k čemur vsi stremimo. K temu, da se ohranimo, da smo kritični do vsega, kar se dogaja okrog nas, da se znamo tudi nasmejati in zamisliti. Res mi je v posebno čast, da je to moj prvi takšen velik dogodek, na katerem mi dovolijo govoriti, saj sem minister šele kratek čas. Tudi sam prihajam iz podobnega okolja, kjer imamo prav tako polne dvorane kot v Prešernovem gledališču, in to je dober obet, da bomo obstali. To je še kako pomembno.«

Podelitev priznanj ZDUS za umetniške dosežke na gledališkem področju v letu 2018
Svetovni dan gledališča je zaznamovala tudi podelitev priznanj za umetniške dosežke na gledališkem področju v preteklem letu (2018). Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je podelilo pet priznanj. Komisija, ki ji je predsedovala Livija Pandur, ob njej pa sta soodločala še Marko Simčič in Nina Ivanišin, je letošnje stanovske nagrade namenila petim izjemnim gledališkim ustvarjalcem. Nagrade jim je podelila predsednica ZDUS, Saša Pavček.

Predsednica Združenja dramskih in gledaliških umetnikov Slovenije Saša Pavček je na otvoritveni slovesnosti podelila stanovske nagrade.

Foto Sandi Fišer/Mediaspeed.net

Igralsko nagrado Marija Vera za življenjsko delo je prejel igralec Vladimir Jurc, ki je v svoji dolgoletni karieri ustvarjal v Slovenskem mladinskem gledališču, potem kot svobodni umetnik v različnih slovenskih gledališčih, najdlje pa je bil zaposlen v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. »Igralsko ustvarjanje v predstavah od antične do sodobne dramske literature je njegovo ime ustoličilo pri slovenskem gledališkem občinstvu in strokovni kritiki. V več kot štiridesetih letih ustvarjanja je sodeloval z mnogimi pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji ter s svojo strastjo do igre, predanostjo, iskanjem vedno novih poti in izrazov pri oblikovanju vlog ter s skrajno profesionalnim odnosom do dela potrdil, da je eden najprepoznavnejših in najmarkantnejših igralcev slovenskega gledališkega prostora,« so v obrazložitvi zapisali člani komisije.

Nagrado Polde Bibič za življenjsko delo so podelili kostumografinji Mariji Vidau, ki je v dolgoletnem ustvarjanju dosegla sintezo umetniškega stremljenja tržaškega Slovenskega stalnega gledališča, na druge odre pa je uvajala spoj tradicije in inovativnosti. V obrazložitvi je med drugim zapisano: »Vsaka kreacija Marije Vidau je upoštevala gledališko tradicijo in jo v kroju, prelivanju barvnih odtenkov in izbiri tkanin presegala, da se je v njenem kostumu igralec udobno levil v lik. V njenih več kot 350 kostumografijah se odraža fantastična in minljiva svojevrstnost gledališkega kostuma, tako pomembnega dela vsake gledališke predstave. Nagrada Prešernovega sklada in številne Borštnikove, pa še listine, odličja in priznanja, od tiste s Sterijevega pozorja do sarajevskega zlatega lovorjevega venca, pričajo, da je Marija Vidau s svojimi stvaritvami poživila slovenski odrski jezik in mu dala pridih samozavestnega svetovljanstva.«

Igralsko nagrado Duša Počkaj za dveletno obdobje je komisija namenila igralki Mirjam Korbar, članici Mestnega gledališča ljubljanskega, z naslednjo obrazložitvijo: »Nagrado prejme za vlogo Sofíe Cuevas v uprizoritvi Vrh ledene gore v režiji Mojce Madon in za vlogo Katarine v uprizoritvi Tih vdih v režiji Nejca Gazvode. V obeh uprizoritvah je prepričala s poglobljeno analizo dramskih likov in z natančnostjo v razbiranju dramskega materiala. Z izjemno igralsko zrelostjo, iskreno predanostjo in silovitim ustvarjalnim zamahom, z iskrivostjo, igralsko lucidnostjo, tenkočutnim humorjem in globino je ustvarila do popolnosti dodelani vrhunski igralski stvaritvi.«

Nagrado Duša Počkaj je prejel tudi Branko Završan, igralec Slovenskega ljudskega gledališča Celje, za vlogo Andréja v uprizoritvi Oče v režiji Jerneja Kobala. »S prepričljivo transformacijo in uporabo vseh igralskih izraznih sredstev je Branko Završan ustvaril presunljiv lik bolnika, ki se izgublja v pokrajinah spomina, in izrisal telesni propad in duševni razkroj človeka, ki izgublja samega sebe. Njegove reakcije so nepričakovane, neulovljive, nepredvidljive, igralsko dovršene, izdelane do najmanjše podrobnosti. Branko Završan je ustvaril polnokrven in kompleksen lik, ki v gledalcu pusti močan vtis, kakor ga v gledališču v njegovi minljivosti lahko pusti le velik igralec,« je zapisano v obrazložitvi.

Nagrado Marko Slodnjak za dveletno delo pa je prejela lektorica Tatjana Stanič, saj je po mnenju njenih članov »s svojim delom v slovenskih gledališčih, predvsem pa v matični hiši SNG Drama Ljubljana, nepogrešljiva ustvarjalka govorne podobe uprizoritev. Umetniško in osebno občutljivo, strokovno, ob natančnem poznavanju jezika se ukvarja z literarnimi predlogami in konteksti, z razvojem sodobnega pogovornega jezika ter umetniško interpretacijo odrskega govora, ki ga zmeraj določa socialna oziroma funkcijska zvrstnost besedila. Njeno intenzivno, kontinuirano delo z igralci, ki tako vzdržujejo tudi svojo govorno kondicijo, preizprašuje govorne nianse besedil, slogovne posebnosti, plastenje dramske pisave in prepletanje jezikovnih ravni, da besedilo zaživi kot literarna umetnina in kot živa materija, pregiben in sodoben odrski govor, ki v našem gledališkem prostoru postavlja najvišje standarde. Sodeluje z najbolj vznemirljivimi slovenskimi in evropskimi režiserji in vedno znova krepi zavedanje o skoraj neskončnih možnostih ustvarjalnosti v jeziku in odrskem govoru. S svojo izjemno metodo pristopa k jeziku pa omogoča igralski polet, ki je nujen za vsako gledališko uprizoritev.«

Nagrajenci ZDUS: dramski igralec Branko Završan, kostumografinja Marija Vidau, lektorica Tatjana Stanič, igralka Mirjam Korbar in dramski igralec Vladimir Jurc

Foto Sandi Fišer/Mediaspeed.net

Petnajst uprizoritev v dvanajstih dneh festivala
Obiskovalci si bodo v dvanajstih festivalskih dneh lahko ogledali petnajst uprizoritev, sedem v tekmovalnem, štiri v spremljevalnem in še dodatne štiri v mednarodnem programu. Za glavno festivalsko nagrado se jih bo v tekmovalnem delu programa po izboru selektorja Marka Sosiča potegovalo sedem: še ni naslova Simone Semenič v režiji Tomija Janežiča in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana, V imenu matere Iva Svetine v režiji Ivice Buljana in produkciji SNG Drama Ljubljana, Fant, dekle in gospod Vinka Möderndorferja v režiji Mateje Kokol in produkciji Drame SNG Maribor, Ob zori po besedilih Ivana Cankarja v režiji Žige Divjaka in produkciji Prešernovega gledališča Kranj, Ta veseli dan ali Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta v režiji Janusza Kice in produkciji SNG Drama Ljubljana, Visoška kronika Ivana Tavčarja v režiji Jerneja Lorencija in produkciji SNG Drama Ljubljana ter avtorski projekt 6 v režiji Žige Divjaka in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana.

V mednarodnem programu bomo videli štiri predstave iz Hrvaške, Srbije, Bolgarije in ZDA, osrednje dogajanje pa bo tudi letos spremljal zelo bogat obfestivalski program.

Nastajanje slovenske dramatike vsekakor pomembno spodbujajo vsakoletne festivalske delavnice dramskega pisanja, ki jih vodijo ugledni dramatiki iz tujine in Slovenije – letos bo to Kim Komljanec –, bralne uprizoritve ter dnevi nominirancev, ki so namenjeni celostnim predstavitvam nominiranih dram in nastajajo v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo ter Filozofsko fakulteto.

V spremljevalnem programu bo festival po izboru selektorja Marka Sosiča obiskovalcem letos ponudil naslednje predstave: Realisti, kabaret za pet igralcev, pijanca in občinstvo Jureta Karasa v režiji Tijane Zinajić in produkciji SNG Nova Gorica, Heroj 2.0 Uroša Kaurina in Vita Weisa v produkciji KUD Moment in Zavoda EN KNAP, Tih vdih avtorja in režiserja Nejca Gazvode v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega in Kralj na Betajnovi Ivana Cankarja v režiji Maše Pelko in produkciji AGRFT ter izvedbi študentov šestega semestra dramske igre in gledališke režije.

Nagrade za najboljše dramsko besedilo
Za nagrado Slavka Gruma za najboljše novo dramsko besedilo – podelili jo bodo na sklepni slovesnosti – je žirija nominirala naslednje pisce: Vinka Möderndorferja, Nejca Gazvodo, Žigo Divjaka, Jureta Karasa ter skupino petih avtorjev – Žigo Divjaka, Gregorja Zorca, Katarino Stegnar, Vita Weisa, Iztoka Drabika Juga in Aljo Kapun.