DA ME JE STRAH? pred premiero

V Prešernovem gledališču bomo v četrtek, 24. novembra, ob 19.30 krstno uprizorili družinsko dramo Maruše Krese Da me je strah? v režiji Anđelke Nikolić.

DA ME JE STRAH? pred premiero

V Prešernovem gledališču bomo v četrtek, 24. novembra, ob 19.30 krstno uprizorili družinsko dramo Maruše Krese Da me je strah? v režiji Anđelke Nikolić.

»Ponosni smo, da pod okriljem Prešernovega gledališča Kranj nastaja predstava s tako eminentnim naborom avtoric (vrhunska pisateljica, odlična dramatičarka, izjemna režiserka, igralki, avtorica glasbe, kostumografka in tako dalje). Vojna skozi oči žensk ni nič manj strašna ali uničujoča, je pa pomembno, da prisluhnemo,« je povedal direktor in umetniški vodja Prešernovega gledališča Jure Novak.

V svojem avtobiografskem romanu Da me je strah? se je pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese dotaknila zmeraj znova vznemirljive in travmatične teme druge svetovne vojne na slovenskih tleh. Zgodba o njeni družini se v romanu začne leta 1941 skozi osebno izpoved mladega partizanskega para, avtoričine mame in očeta, ki se nenadoma znajdeta v srčiki vojne vihre sredi kočevskih gozdov, kjer se bije borba za zmago in se sprejemajo odločitve o življenju in smrti, predvsem pa se odvija krut in neizprosen boj za preživetje, v katerem ni prostora za strah, čeprav ta nekje globoko seveda obstaja.

Avtorica z izjemno tenkočutnostjo skozi oči svojih mladih in na hitro odraslih staršev izriše vse etične in ideološke dileme, pred katere sta v partizanih postavljena On in Ona, kar pa se seveda nadaljuje tudi v povojnem času vzpostavljanja nove oblasti in vloge posameznika v
ideološkem sistemu, v katerem je družina postavljena na drugo mesto. In prav na tem mestu, v času obnove domovine, se izpovedi staršev leta 1952 priključi še avtoričin glas – glas njune hčerke Maruše. Njen izrazito osebni in velikokrat kritični pogled na vojno in povojni čas izpostavlja vprašanja, ki Slovence razdvajajo še danes in s katerimi želi avtorica razrešiti svoje intimne in ideološke dileme, »konflikt« s starši kot tudi svojo tujost ter beg iz Slovenije v svet.

Zgodba Maruše Krese o tem, kako govoriti o vojni, je zato predvsem zgodba o pogumu ljudi med vojno, pa tudi o pogumu, kako govoriti o vojni brez mitološkega poveličevanja ali omalovaževanja. Predvsem pa je zgodba o pogubnih posledicah vsake vojne, ki za sabo ne pušča samo smrti in razdejanja, ampak tudi neizbrisne travme, ki se vlečejo celo skozi več generacij.

»Da me je strah? govori o generacijah, o dediščini, o zgodbah, ki jih pripovedujemo (tako ob kuhinjski mizi kot v zgodovinskih učbenikih in umetnosti), in o tistem, kar zamolčimo, potlačimo, pozabimo. Če se zdi, da partizana misel na prihodnost (in morje!) povleče skozi vojno obdobje, se s svobodo – paradoksalno – začne obsesivno oziranje nazaj. Predvsem pa mi je zanimivo dejstvo, kako je roman osvobojen vsakršne sentimentalnosti in kakršne koli nostalgije in kako jasno odslikava situacijo in svetovni nazor mladega človeka ter kako se je ta spremenil (in se še zmeraj spreminja) v obdobju manj kot enega stoletja,« izpostavlja dramatičarka in dramaturginja Simona Hamer, ki je v sodelovanju z režiserko Anđelko Nikolić pripravila dramatizacijo romana.

»Poleg romana Da me je strah so bile velik vir inspiracije za to predstavo partizanske bolnišnice v Kočevskem rogu. Zgrajene so bile sredi vojne in sredi gozda – kot vzorčni prostori miru in varnosti, prostori za zdravljenje, za pomoč, za nadaljevanje življenja, pa tudi za
rojevanje novih življenj. Po drugi strani smo se ukvarjali z gledališkim prostorom. Kaj pomeni ta prostor sredi vojne? Ali gre pri tem, ko gledališče postane zavetišče za begunce, za zmago ali za velik poraz kulture, ki se skozi celo svojo zgodovino ukvarja z vojno, a še ni našla načina, da bi močneje vplivala na demilitarizacijo človeka?« je o prihajajoči premieri povedala režiserka Anđelka Nikolić.

Ustvarjalci
Dramatizacija Simona Hamer in Anđelka Nikolić
Režiserka Anđelka Nikolić
Dramaturginja Simona Hamer
Scenograf Sven Štralleger
Kostumografinja Tina Bonča
Avtorica glasbe Polona Janežič
Lektorica Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe Nejc Plevnik
Oblikovalec maske Matej Pajntar
Svetovalka za gib Vita Osojnik


Igrajo
Ona pred Tina Resman k. g.
On pred Miha Rodman
Ona po Vesna Jevnikar
On po Borut Veselko

April 2026 Marec 2026 Februar 2026 Januar 2026 December 2025 November 2025 Oktober 2025 September 2025 Avgust 2025 Julij 2025 Junij 2025 Maj 2025 April 2025 Marec 2025 Februar 2025 Januar 2025 December 2024 November 2024 Oktober 2024 September 2024 Avgust 2024 Julij 2024 Junij 2024 Maj 2024 April 2024 Marec 2024 Februar 2024 Januar 2024 December 2023 November 2023 Oktober 2023 September 2023 Avgust 2023 Junij 2023 Maj 2023 April 2023 Marec 2023 Februar 2023 Januar 2023 December 2022 November 2022 Oktober 2022 September 2022 Avgust 2022 Junij 2022 Maj 2022 April 2022 Marec 2022 Februar 2022 Januar 2022 December 2021 November 2021 Oktober 2021 September 2021 Avgust 2021 Julij 2021 Junij 2021 Maj 2021 April 2021 Marec 2021 Februar 2021 Januar 2021 December 2020 November 2020 Oktober 2020 September 2020 Avgust 2020 Julij 2020 Junij 2020 Maj 2020 April 2020 Marec 2020 Februar 2020 Januar 2020 December 2019 November 2019 Oktober 2019 September 2019 Avgust 2019 Junij 2019 Maj 2019 April 2019 Marec 2019 Februar 2019 Januar 2019 December 2018 November 2018 Oktober 2018 September 2018 Julij 2018 Junij 2018 Maj 2018 April 2018 Marec 2018 Februar 2018 Januar 2018 December 2017 November 2017 Oktober 2017 September 2017 Avgust 2017 Julij 2017 Junij 2017 Maj 2017 April 2017 Marec 2017 Februar 2017 Januar 2017 December 2016 November 2016 Oktober 2016 September 2016 Avgust 2016 Junij 2016 Maj 2016 April 2016 Marec 2016 Februar 2016 Januar 2016 December 2015 November 2015 Oktober 2015 September 2015