Zanimivi gostje, ki se bodo danes zbrali na okrogli mizi pod taktirko Primoža Jesenka bodo skušali osmisliti stanje slovenskega gledališča, ki ga zaznamuje razcepljenost na kulturniški center in na provinco (obrobje).

Izhodišča pogovora bo kulturna politika od začetka 50. let dalje, ki je botrovala ustanavljanju poklicnih regionalnih gledališč (Kranj, Celje, Ptuj, Koper).

Zanima nas, kolikšna je dodana vrednost ustanovitve omenjenih gledaliških hiš, ki so, ob času, nastajala in delovala brez polnega materialnega, kadrovskega in organizacijskega kritja, vse z prizadevanjem po čim širši vključitvi ljudi v kulturo.