Izjava za javnost

Prva drama Thomasa Bernharda Zabava za Borisa s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik

Kranj, 20. april 2019 – Nekaj dni zatem, ko je Vlada Republike Slovenije potrdila predlog Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije za umestitev slovenskega znakovnega jezika v ustavo, je v okviru pobude Gledališki tolmač v Prešernovem gledališču Kranj potekala predstava Zabava za Borisa s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. Pobuda Gledališki tolmač poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

»Izjemno toplo pozdravljam pobudo. Je nekaj zelo zanimivega in želim, da projekt dobi krila. V gledališču delam že trideset let in se še nisem srečala s čim podobnim. Ljudje z oviranostmi so vedno krasna publika in z današnjim doživetjem sem videla in čutila, kako predstavo spremljajo gluhi. Menim, da je to lepa in bogata širitev njihovega sveta. Gledališče namreč odpira svetove in s tem, da so predstave tolmačene, jim gledališče približamo še bolj,« je dejala igralka Darja Reichman.

Drama Zabava za Borisa je bila tretja predstava v okviru pobude Gledališki tolmač, ki jo ob podpori NLB organizira Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana. V okviru pobude na odre slovenskih gledališč postavljajo tolmače in igralce v enem, ki predstavo v živo tolmačijo v znakovni jezik. Ena od značilnosti znakovnega jezika je, da nima enake slovnice kot govorni jezik na istem geografskem območju in se razvija znotraj skupnosti gluhih. »Predstava Zabava za Borisa je nekaj posebnega. Slišeči si pripovedujejo z bogatimi besedami, ko pa s tolmačem razumem, kaj se pogovarjajo, je krasno. Če bi samo gledala in poskušala razbrati, kdo je kdo bi bilo težje razumeti predstavo. S tolmačem se je predstava popolnoma spremenila. Je kot knjiga, ki jo berem in popolnoma razumem,« je povedala Jelena, ki je gluha od rojstva in si je ogledala predstavo s pomočjo tolmačenja v slovenski znakovni jezik.

Pobuda Gledališki tolmač poteka v sodelovanju z Anton Podbevšek Teatrom, Lutkovnim gledališčem Ljubljana, Prešernovim gledališčem Kranj in SNG Nova Gorica. Gluhi so si lahko v aprilu v omenjenih gledališčih ogledali štiri predstave, v živo tolmačene v znakovni jezik, nove uprizoritve s tolmačem pa se obetajo tudi v naslednji gledališki sezoni. Predstave tolmačijo štirje tolmači slovenskega znakovnega jezika Nataša Kordiš, Martin Klepec, Karin Brumen in Natalija Spark. Vsi tolmači so otroci gluhih staršev, ki so znakovni jezik spoznavali že od rojstva.

Več informacij: www.gledaliski-tolmac.si

Sanja Grobovšek Šubic, 040 851 550, sanja.grobovsek@taktik.si

Video napovednik projekta: https://youtu.be/R8gkg7AnGX0  

Foto material s predstave Zabava za Borisa za splet: https://we.tl/t-J6Xf5NorIy

Foto material s predstave Zabava za Borisa za tisk: https://we.tl/t-JIyd44ljLp

PREDSTAVE S TOLMAČEM V ZNAKOVNI JEZIK

12. 4. 2019, ob 20.00: Katja Perat: Mazohistka, Anton Podbevšek Teater Novo mesto

tolmači Nataša Kordiš

18. 4. 2019, ob 17.00: Jan Malík: Žogica Marogica, Lutkovno gledališče Ljubljana

tolmači Natalija Spark

20. 4. 2019, ob 20.00: Thomas Bernhard: Zabava za Borisa, Prešernovo gledališče Kranj

tolmači Martin Klepec

23. 4. 2019, ob 20.00: Jure Karas: Realisti, SNG Nova Gorica

tolmači Karin Brumen

PREDSTAVITEV LADE LIŠTVANOVE, STROKOVNE SODELAVKE ZA PRIPRAVO TOLMAČEV

Lada Lištvanova prihaja s Češke, v Slovenijo pa jo je pred 10 leti pripeljala ljubezen. Je gluha. Že od otroštva je navdušena nad gledališčem. Po študiju na JAMU (Janačkova akademija glasbene umetnosti) v Brnu je začela igrati, režirati, voditi različne kulturne delavnice ter učiti znakovni jezik.

PREDSTAVITEV TOLMAČEV

NATAŠA KORDIŠ

Nataša je kot otrok gluhih staršev v svetu gluhih živela vse do mature, nato je odšla v tujino in pridobila diplomo s področja vizualnih komunikacij. Izoblikovali so jo ljubezen do jezika, narave in umetnosti. Zaposlena na ZGNL tolmači za gluhe otroke v integraciji, ljubezen do gledališča gluhih pa goji že dve desetletji.

NATALIJA SPARK

Natalija je odraščala z gluhima staršema. Na Filozofski fakulteti je zaključila smer pedagogika/andragogika ter za svoje diplomsko delo prejela Prešernovo nagrado. Po magisteriju psihosocialnega svetovanja je gluhim kot prva v Sloveniji omogočila dostop do terapije v njihovem jeziku.

MARTIN KLEPEC

Martin je kot otrok gluhih staršev znakovni jezik spoznal že zelo zgodaj. Ker je bil znakovni jezik v njegovem življenju vedno prisoten, odločitev da postane tolmač, ne preseneča. Danes izvaja tudi tečaje slovenskega znakovnega jezika.

KARIN BRUMEN

Karin je otrok gluhih staršev. Na svoji profesionalni poti je že zgodaj prišla do licence za tolmačko za slovenski znakovni jezik. Ko se je vključila v gledališko skupino Tihe stopinje, je začutila močno ljubezen do gledališča. Želi si, da bi bili gluhi enakovredno vključeni v slišeči svet in da bi jim s pomočjo znakovnega jezika, mimike obraza in telesa tolmači lahko predali vse nianse govornega izražanja.