IN MNOGI DRUGI ... pred premiero

v Prešernovem gledališču Kranj bo v četrtek, 16. oktobra, premiera uprizoritve IN MNOGI DRUGI …, ki je po motivih proze Ivana Cankarja in v režiji Bora Ravbarja nastala v koprodukciji s SLG Celje.

IN MNOGI DRUGI ... pred premiero

v Prešernovem gledališču Kranj bo v četrtek, 16. oktobra 2025, premiera uprizoritve IN MNOGI DRUGI …, ki je po motivih proze Ivana Cankarja in v režiji Bora Ravbarja nastala v koprodukciji s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje.

Ivan Cankar (1876–1918) je eden najpomembnejših slovenskih književnikov, dramatikov in esejistov ter velja za enega izmed utemeljiteljev moderne. V slovenski kulturni zavesti, ki jo je močno zaznamoval, je odtisnjena predvsem arhetipska podoba cankarjanske matere kot vira upanja, vzornice človeške dobrote, hkrati pa tudi kot opomnik na trpljenje in tragiko, ki sta posledici družbenih procesov. Ta podoba pa je lahko problematična in predvsem poenostavljena, saj legitimira trpljenje in brezupno vero v izboljšanje materialnega stanja zgolj s trdim delom, kar samo reproducira ideološko zaslepljenost delavskega razreda.

V uprizoritvi sta soavtorja dramatizacije Bor Ravbar in Varja Hrvatin stereotipno cankarjansko mater osveženo osvetlila z vidika razrednega sramu. Za svoje izhodišče sta vzela motive Cankarjeve črtice Mater je zatajil, ki jo vsi poznamo iz šolskih beril, opisuje pa občutek krivde protagonista Jožeta ob zatajitvi svoje lastne matere.

»Ta črtica ne priča zgolj o enem trenutku, o enem občutku, temveč priča o družbi in človeški naravi, ki se v več kot stotih letih, odkar je bila napisana, ni spremenila, temveč morda še bolj korenito zasidrala v naše nezavedno. Ta zgodba se danes zdi morda celo bolj aktualna, kot je bila ob njenem nastanku, ravno zaradi preciznosti branja, ki jo današnji čas omogoča, ali pa zaradi ponavljajočega se duha časa, ki smo mu bili priča tako v političnih kot v družbenih razmerah okoli leta 1900 in zopet danes. Sram, ki ga Jože v črtici čuti do svoje matere, je morda videti individualen, vendar kaj se s tem sramom zgodi, ko ga obravnavamo in poskusimo reševati kolektivno?« se sprašuje dramaturginja Varja Hrvatin in dodaja, da ta sram ni krivda posameznika, temveč celotnega sistema, v katerem človek živi in dela.

Uprizoritev namreč pod drobnogled postavlja odnos otrok in njihovih staršev do lastnega ekonomskega položaja ter razkriva, kako se razredne kategorije vrinejo v medosebne odnose in jih sooblikujejo. »Kako posameznik prikriva dejstvo, da ekonomsko in statusno ne pripada skupini, ki ga obdaja? Kako se soočamo z razkorakom med dejanskim in navideznim? Cankarjev čas se zdi oddaljen, a ker se v svoji literaturi ukvarja z občim, je izjemno izhodišče za razmislek o sodobnosti, njenih političnih in ekonomskih parametrih ter njihovih implikacijah za današnjo družbo. Cankarjev opus je poln zgodb, ki izhajajo iz delavskega in kmečkega razreda ter so v svojem bistvu še danes aktualne, čeprav so vile, velike industrijske stroje in jasno razmejene pozicije marsikje nadomestili sodobnejša produkcijska sredstva, prekarnost in nove oblike dela. Na neki način je Cankarjev svet potujitev današnjega sveta,« je povedal režiser Bor Ravbar.

»V Prešernovem gledališču Kranj si prizadevamo odpirati prostor za ustvarjalne in družbeno angažirane projekte, ki govorijo o našem času in ljudeh, ki ga živijo. Uprizoritev In mnogi drugi … nas z občutljivostjo in premišljeno umetniško vizijo sooča z vprašanji razreda, revščine in razrednega sramu – temami, ki so bile aktualne v Cankarjevem času in ostajajo boleče prisotne tudi danes. Ponosen sem, da angažirana perspektiva ustvarjalnega tria Cankar-Ravbar-Hrvatin prevaja literarno tradicijo z zgodovinsko stilizacijo in njenimi stereotipi v sodobni premislek prekarnosti, razrednih napetosti in upora. In mnogi drugi … so brechtovski učni komad, ki odrsko predoči, da človeških odnosov ne gre zgolj psihologizirati, temveč so prvenstveno materialno pogojeni odraz družbene neenakosti,« je pred četrtkovo premiero izpostavil direktor Prešernovega gledališča Rok Bozovičar.

Ustvarjalci verjamejo, da bo predstava prav zaradi drugačnega načina vstopanja v Cankarja sveža in zanimiva tako za mlajše kot starejše občinstvo.

---

Ustvarjalci

Soavtor dramatizacije in režiser Bor Ravbar

Soavtorica dramatizacije in dramaturginja Varja Hrvatin

Scenografka Urša Vidic

Kostumografka Nina Čehovin

Avtor glasbe Branko Rožman

Oblikovalec svetlobe Domen Lušin

Koreografka Lada Petrovski Ternovšek

Lektorica Živa Čebulj

Igrajo