KAKO SE NAUČITI DVOJINE pred premiero

V Prešernovem gledališču Kranj bo v torek, 20. oktobra, premiera predstave KAKO SE NAUČITI DVOJINE Simone Hamer in Anđelke Nikolić, ki je tudi režiserka uprizoritve, zasnovane kot gledališki učbenik, ki se naslanja na učbenike slovenskega jezika za tujce. V središče postavlja nekaj, kar pogosto razumemo kot tehnično vprašanje integracije, v resnici pa je globoko človeško vprašanje bližine: jezik. Kdo sme govoriti? Kdo je slišan? Kako zveni svet za človeka, ki živi med nami, a ne govori jezika večine?

Vprašanje jezika je eden glavnih izzivov integracije, ki ga – bolj ali manj uspešno – obravnava več ključnih državnih organizacij (od izobraževalnih do socialnih in birokratskih). Predstava Kako se naučiti dvojine za svoj navdih izbere učbenike in priročnike, ki so namenjeni poučevanju slovenščine za tujce: A, B, C ... gremo!, Slovenščina ekspres, Slovenska beseda v živo, S slovenščino nimam težav ...

»Vsebina in pristopi, ki so podani v učbenikih, so – tako ugotavljajo tudi znanstvene analize –posredno in neposredno diskriminacijski glede na izvorno državo, ekonomski status, stopnjo izobrazbe in spol tujejezičnih uporabnic in uporabnikov gradiva, zato sama tema učenja jezika ponuja veliko uprizoritvene in dramske ustvarjalnosti, prav tako pa obravnava enega bolj aktualnih diskurzov o pristopih k proučevanju jezika, izzivih integracije, socialni razplastenosti kot ključnem dejavniku pri uspešnem vključevanju in spolu kot pomembni determinanti,« je povedala dramaturginja in dramatičarka Simona Hamer in dodala, da so bile ključna inspiracija za predstavo tudi delavnice za osebe s priseljensko izkušnjo, ki so v Prešernovem gledališču potekale kar pol leta pod vodstvom Simone Hamer, Anđelke Nikolić in Vite Osojnik.

»Zame so bile delavnice, predvsem pa udeleženke in udeleženci, največja dragocenost celotnega procesa nastajanja predstave. Raznolikost življenjskih zgodb in izkušenj, umeščenost (ali izmeščenost) v novo okolje, načini premagovanja izzivov, radovednost in odprtost, pa tudi specifika strahov in bolečin so se me res dotaknili. Marsikatera zgodba je bila (z njihovim privoljenjem in po potrebi anonimizirana) dopisana v uprizoritveno besedilo. /…/ Predstava pa se je potem med samim študijem izkazala za še aktualnejšo, kot smo pričakovali na začetku, in sicer zaradi novega predloga zakona o tujcih, ki žal vnaša kar konkretne spremembe na tem področju.«

Foto: Nada Žgank

Priselitev v novo državo za vsakega posameznika pomeni veliko življenjsko spremembo, zato so začetki pogosto zelo zahtevni. »Posameznik se pogosto srečuje s situacijami, ki so bile v domačem okolju povsem samoumevne. Že obisk zdravnika, pogovor z učiteljem ali urejanje dokumentov lahko postanejo ovira, če ne razume jezika ali ne pozna delovanja ustanov. Ob tem pa priselitev ne pomeni le premagovanja vsakdanjih težav. Pomeni tudi ustvarjanje novih prijateljstev, iskanje občutka pripadnosti in postopno oblikovanje življenja v novem okolju. Vendar vključevanje ni odvisno samo od prizadevanj priseljencev. Tudi dobro znanje jezika posamezniku še ne zagotavlja, da bo v novem okolju sprejet ali da bo imel priložnosti za sodelovanje. Pomembno je, kako se nanj odzivajo drugi prebivalci, kako dostopne so mu različne ustanove in ali ima možnosti za navezovanje stikov. Pri vključevanju imajo zato pomembno vlogo tudi lokalno okolje in priložnosti, ki jih ponuja,« je v prispevku za gledališki list zapisala dr. Lea Cahunek.

» V naši igri ima pet odličnih igralcev zahtevno nalogo: upodobiti številne posameznike. Identitete nekaterih so zgolj imena (ki jih bomo v naslednjem trenutku pozabili), o drugih pa izvemo nekoliko več. Poskrbeli smo, da nihče ne igra zgolj nadrejenih ali zgolj podrejenih, saj smo želeli opozoriti, da so položaji (tako moči kot nemoči) nestabilne kategorije – tako v gledališču kot v življenju. Vsakemu od nas se lahko zgodi, da ko potrebuje na primer vizum, najemno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, napotnico za zdravniški pregled ali recept za zdravila, na drugi strani okenca in steklene stene sedi oseba, ki ji določen zakon ali določen predpis omogoča, da reče ne. Zdi se, da ljudje ne preživijo po zaslugi teh zakonov in predpisov, temveč po zaslugi človečnosti (pogosto zgolj ene same osebe). To se, kot kaže, od časov, ko je o svoji izkušnji pisal Prežihov Voranc, vse do danes ni spremenilo,« ugotavlja Anđelka Nikolić, režiserka s širokim naborom mednarodnih in večjezikovnih projektov, ki se v tokratni uprizoritvi poigrava s komiko, grotesko in absurdom, pa tudi z dokumentarnostjo in t.i. razvojem občinstev.

Foto: Nada Žgank

» V Prešernovem gledališču verjamemo, da gledališče ni le prostor pripovedovanja zgodb, temveč tudi prostor srečevanja ljudi, njihovih izkušenj in pogledov na svet. Zato se nam zdi pomembno, da teme, ki zadevajo našo skupnost, odpiramo tudi kadar so zahtevne, neprijetne ali nas silijo k premisleku o lastnih predsodkih in samoumevnostih. Jezik, najsibo tuji ali materni, je pri tem veliko več kot sredstvo sporazumevanja, s čimer se ukvarja tudi predstava Kako se naučiti dvojine. Je pot do samostojnosti, možnosti odločanja in občutka pripadnosti. In vendar ta pot ni zaključena zgolj z učenjem besed in slovničnih pravil, saj se nadaljuje v konkretnem okolju, družbi in sistemu, tu, pri nas in naši odprtosti, da prisluhnemo, sprejmemo drugačnost in prepoznamo človeka zunaj jezikovnih in administrativni ovir, zunaj oznake tujca. S predstavo Kako se naučiti dvojine želimo odpreti prostor za takšno srečanje, ki nima enostavnih odgovorov, temveč veliko vprašanj, radovednosti, empatije in povabil k razmisleku o tem, kako skupaj ustvarjamo družbo, v kateri živimo. Navsezadnje se dvojine ne učimo samo zato, da bi pravilno govorili o dveh ljudeh, temveč tudi zato, da bi znali živeti drug z drugim – jezik je sredstvo sporazumevanja, skupnost pa gradimo s poslušanjem,« je povedal direktor gledališča Rok J. Bozovičar.

--

Ustvarjalci

Režiserka in scenografka Anđelka Nikolić

Dramaturginja Simona Hamer

Oblikovalka giba Vita Osojnik

Kostumografka Mateja Čibej

Avtorica glasbe Polona Janežič

Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak

Lektorica Maja Cerar

Oblikovalec maske Matej Pajntar

Igrajo

Sara Gorše k. g.

Darja Reichman

Miha Rodman

Vesna Slapar

Matej Zemljič k. g.