KOT VSA SVOBODNA DEKLETA PRED PREMIERO

V Prešernovem gledališču Kranj bo v soboto, 14. septembra 2024, premiera prve slovenske uprizoritve besedila Tanje Šljivar Kot vsa svobodna dekleta v režiji Mojce Madon.

V Prešernovem gledališču Kranj bo v soboto, 14. septembra, premiera prve slovenske uprizoritve besedila Tanje Šljivar Kot vsa svobodna dekleta v režiji Mojce Madon.

Besedilo večkrat nagrajene sodobne bosanske dramatičarke je nastalo leta 2016 in od svojega nastanka do današnje uprizoritve v Sloveniji doživelo že več odrskih postavitev in javnih branj po celotni Evropi. Avtorica pravi, da je to dokaz, da problem, ki ga besedilo naslavlja, ni lokalen, da gre bolj za mentalni kot geografski prostor.

Inspiracija za besedilo sta bila namreč resnični dogodek, ki je odmeval v medijih, in izjava nacionalnega koordinatorja za reproduktivno zdravje Republike Srbske: »Imeli smo primer, da so odšli učenci osnovne šole manjšega kraja na petdnevno ekskurzijo. Nekaj časa po njihovi vrnitvi se je izkazalo, da se je sedem učenk z ekskurzije vrnilo nosečih.«

Navdahnjena s tem dogodkom je Tanja Šljivar napisala dramsko besedilo, v katerem spregovori teh sedem trinajstletnic, ki naj bi domnevno zanosile na šolski ekskurziji. »Tabloidni način poročanja medijev, v katerih je odjeknila novica o množični nosečnosti deklet, razkriva mnoge paradokse in problematične točke odnosa naše družbe do otrok in do ženskega telesa,« je povedal dramaturg Jaka Smerkolj Simoneti.

Dogodek je skozi različice medijskih objav v različnih člankih senzacionalističnih medijev namreč dobival različne poudarke, v katerih so pomen dobili prvenstveno čustva staršev, digniteta države Bosne in Hercegovine v očeh mednarodne javnosti ter iskanje krivca za nastali dogodek, medtem ko so bila sama dekleta javnega diskurza povsem izvzeta. »Njihov primer je služil kot primer za oceno trenutnega stanja mladostnikov in njihove prihodnosti. Mesto izrekanja deklet so zavzeli mediji, starši, zdravstvo, ki so dogodek politizirali,« dodaja dramaturg Jernej Potočan.

Avtorica Tanja Šljivar zato v monoloških izpovedih teh sedmih deklet razkriva njihovo intimno doživljanje sveta, najstniške seksualnosti in nosečnosti ter njihovo ujetost v svet tradicionalnih vrednot in družbene stvarnosti, v kateri odraščajo in jo kritično motrijo. Ob tem poudari, da se ji zdi pomembno, da je deklet več. »Govorijo v prvi osebi ednine, a v tem 'jaz' obstaja tudi 'mi' in ta izkušnja je na nek način deljena. To je nekaj, zaradi česar je po mojem besedilo feministično. V njem ne gre za izpoved enega glasu, telesa, izkušnje, temveč za analizo simptomov, ki se tičejo vseh nas. Verjamem, da je ravno zato tako uspešno in se v njem ne najdejo le mlade ženske, temveč tako mladi kot stari, tudi moški in nebinarne osebe.«

Režiserka Mojca Madon bo v uprizoritvi zato tem »ženskam v nastajanju« s pomočjo odraslih igralk dala svoj glas, ki ga v realnosti niso imele, saj jih nihče ni vprašal, kako so se počutile in kaj se je pravzaprav v resnici zgodilo. »Režija ne podaja odgovorov na besedilo, ki odpira vprašanja in osvetljuje probleme odraščanja sedmih mladih nosečih deklet v majhnem mestu, temveč namerno sledi besedilu v nevednosti, kaj se je in/ali se bo z njimi zgodilo. Deklet ne želi prikazovati kot žrtve nastale situacije, ampak kot tiste, ki se borijo za svojo svobodo. Upam si trditi, da je predstava drzna, neposredna in v klimi današnjega sveta aktualna, ter lahko nagovarja tako mlade kot vse ostale gledalce,« je še povedala režiserka.

V uprizoritvi bo nastopil celotni ženski ansambel Prešernovega gledališča skupaj z dvema gostujočima igralkama. Nadejamo se predstave, ki nam bo na drzen, a hkrati humoren način odstrla pogled na svet skozi oči nosečih najstnic in skozi oči prodornih ustvarjalk vseh generacij.

Ustvarjalci

Prevajalec Esad Babačić

Režiserka Mojca Madon

Dramaturga Jernej Potočan, Jaka Smerkolj Simoneti

Scenografinja Urša Vidic

Kostumograf Andrej Vrhovnik

Avtor glasbe Luka Ipavec

Lektorica Maja Cerar

Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak

Oblikovalec maske Matej Pajntar

Asistent scenografinje Dan Pikalo

Izdelovalci scenografije Robert Rajgelj, Boštjan Marčun, Marko Kranjc