Ljubljanska premiera Preroka in decembrske ponovitve v Kranju

Ljubljanska premiera in ponovitvi predstave Prerok že razprodani. Vabljeni na decembrske ponovitve v kranjskem Stolpu Škrlovec.

Premiera Preroka v Ljubljani in decembrske ponovitve v Kranju



Po zelo uspešni in odmevni oktobrski krstni uprizoritvi kultnega dela Kahlila Gibrana Prerok v Prešernovem gledališču Kranj bodo priložnosti za senzorialno gledališko izkušnjo deležni še Ljubljančani. V torek, 20. novembra, ob 20. uri bodo predstavo v režiji Barbare Pie Jenič premierno postavili na oder še v dvorani Nova pošta v Slovenskem mladinskem gledališču, enem od koproducentov projekta. Obe ponovitvi, ki sta tudi že razprodani, bosta v  sredo, 21. in v četrtek, 22. novembra, obakrat ob 20. uri.

  

Prerok je že sam po sebi literarna mojstrovina. Kahlil Gibran je bil je pesnik, pisatelj, filozof in mistik, za nekatere celo zapeljivec in heretik, prav Prerok, njegovo pozno delo, pa velja za vrhunec njegove filozofije. V njem preigrava misli o življenju in smrti, o vsakdanjih in temeljnih vprašanjih, ki si jih zastavlja vsakdo med nami in vse od rojstva do smrti išče odgovore nanje.


Maruša Oblak in Miha Rodman v Preroku (foto Nada Žgank)

 

Transcendentalno, meditativno besedilo vsakogar izmed nas nagovori s pretanjeno poetično metaforiko, kar je v slovenski gledališki produkciji prej izjema kot pravilo, a Barbari Pii Jenič se je drznost obrestovala že na odru Stolpa Škrlovec v Kranju. Koncept njene uprizoritve Preroka je prav poseben; v predstavi gre za zelo senzibilno preizpraševanje o smislu, človeku in svetu, nežno se dotika gledalčevih občutkov, čutnosti, sinergij, torej prvin, s katerimi je Gibranova literatura tudi sicer subtilno prepredena. Zelo pomemben del uprizoritve je neverjetno učinkovit zvok – v predstavi ga nadgrajujeta starosvetna slovanska glasba in glasba različnih ljudstev sveta,, kar ustvari svojstven, vznesen in slovesen zvočni odtis z močnim duhovnim pečatom.

Predstava je nastala koprodukciji Prešernovega gledališča, Zavoda Senzorium, Slovenskega mladinskega gledališča in Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, kjer deluje igralec Vladimir Jurc, ki je že vnaprej posnel Prerokov glas v slovenščini, Adriano Giraldi pa ga je poustvaril v italijanščini. Prevod je delo Lojzeta Bratine, Barbara Pia Jenič pa je poleg režije poskrbela tudi za scenografijo, oblikovanje videa in vonjav. Dramaturginja predstave je Marinka Poštrak, njena asistentka Kristina Mihelj, avtorji zvoka so Peter Penko, Tine Terlep in Igor Meglič, kostumografka je Tina Kolenik, svetovalka za gib Jasna Knez, lektorica pa Mateja Dermelj. Vlogi Preroka in Almitre  upodabljata Miha Rodman iz Prešernovega in Maruša Oblak iz Slovenskega mladinskega gledališča.

Tako kot obiskovalci so bili po premieri v Kranju zadovoljni tudi ustvarjalci. Režiserka Barbara Pia Jenič je povedala: »Že pred dvajsetimi leti sem senzorialni jezik prinesla na slovenske odre. Vajena sem tveganja, po drugi strani pa mi gledališče pomeni prostor, kjer lahko preizkušam življenje na varen način in se pri tem ogromno naučim. Besedilo Preroka je zelo globoko in mislim, da je prav to tisto, kar v današnjem času potrebujemo. V gledališču je danes veliko nasilja, golote in drugih šokov, ki želijo gledalca zbuditi iz neke inertnosti. Ker dobro poznam orodja senzorialnega jezika, pa vem, da lahko na človeka zelo močno vplivajo tudi vonji, ki so detonator spomina in imajo neposreden dostop do nezavednega. Vse od pojava t. i. četrte stene v teatru so bili iz uprizarjanja izpuščeni, zato menim, da morajo spet dobiti prostor, pa ne le v obliki scenskih elementov. Gledališču poskušam vrniti to, kar je na svoji razvojni poti izgubilo. Mislim, da ne bi smelo biti samo ogledalo življenja, prostor kritične misli, ampak tudi prostor, kamor človek pride po uteho, po modrost, da laže preživi svoj vsakdan.«

Miha Rodman, ki v predstavi igra naslovno vlogo, je poudaril: »Prerok je zame poezija. Potrudil sem se, da bi njegove besede gledalce odnesle v svoj svet, v katerem bi vsak doživel, kar si želi. Fasciniralo me je predvsem to, da se, čeprav zvenijo starinsko, besede dotikajo vseh področij našega življenja. Vsaka izrečena misel zareže globoko v resnico in mislim, da jim moramo prisluhniti in se ob njih zamisliti nad svojimi življenji.«

Maruša Oblak, ki upodablja Almitro, je po premieri razkrila: »Na odru ves čas poskušam biti samo medij, postavljati Prerokove besede na zemljo. Ta vloga mi pomeni velik izziv, saj je besedilo zelo poetično in lirično. Med študijem sem razmišljala predvsem o tem, kako besedilo spraviti med ljudi. Preroka sem poznala že prej, bil je moja 'obvezna' najstniška literatura, tako kot dela Castanede, Nietzscheja in še marsikoga, ki govorijo o človeški etiki. V Preroku mi je najbolj pri srcu spev o ljubezni, saj govori o tem, da mora biti vsak, ki ljubi, zelo pogumen. Ljudi nagovarja, naj se ji prepustijo, čeprav jih utegne 'meč, skrit med njenim perjem, raniti.'«