Danes mineva 85 let od rojstva dramatika in publicista Rudija Šeliga (1935–2004).

V okviru jubilejnega 50. Tedna slovenske drame smo v sodelovanju s Fundacijo Rudi Šeligo načrtovali tudi simpozij o njegovi dramatiki z naslovom Magično gledališče Rudija Šeliga.

Šeligov obsežni dramski opus, ki je odmevno zaznamoval tako literarni kot gledališki prostor, je brez dvoma tehten razlog za ponovno soočenje z njegovim magičnim gledališkim kozmosom in njegovo imanentno gledališkostjo. To bi moralo na celodnevnem dogodku v okviru festivala storiti devet prominentnih udeležencev z najrazličnejših umetniških področij, predstavitvam pa bi sledila okrogla miza pod vodstvom kritika Mateja Bogataja.

Avtorji in prispevki:

• Anja Bajda Gorela: Telo in subjekt v Šeligovem (ne več) dramskem opusu
• Ignacija J. Fridl: Ženski liki v Šeligovi dramatiki
• Andraž Gombač: Rudi Šeligo in Ivan Cankar
• Eva Kraševec: (Ne)moč besede (Lepa Vida, Čarovnica iz Zgornje Davče)
• Janez Pipan: Kako je Šeligovo gledališče posta(ja)lo politično
• Svetlana Slapšak: Dramatik Rudi Šeligo: ženske, pošasti, posthumano (Čarovnica iz Zgornje Davče, Lepa Vida, Svatba in Ana/Svetloba in seme)
• Dorian Šilec Petek: Fantazija (Lepa Vida in Čarovnica iz Zgornje Davče)
• Vilma Štritof: Šeligov vstop v gledališče in njegova zadnja spoznanja o njem (o Šeligovi prvi drami Kdor skak, tisti hlap in zadnji Kamenje bi zagorelo)
• Tomaž Toporišič: Drugačnost kot tema in poetika Šeligove (dramske) umetnosti (Svatba, Čarovnica iz Zgornje Davče, Ana, Triptih Agate Schwarzkobler)

Epidemija koronavirusa nam je marca preprečila izvedbo dogodka. Še vedno upamo, da ga bomo izvedli, ne glede na to pa bomo poskušali v sodelovanju s Slovensko matico izdati  prispevke o Šeligovi dramatiki v posebni publikaciji.

Rudi Šeligo je bil dramatik, publicist in visokošolski učitelj. Rojen je bil na Sušaku pri Reki, pozneje se je preselil na Jesenice, šolanje nadaljeval v Tolminu, študiral filozofijo ter psihologijo v Ljubljani, pozneje pa je magistriral iz estetike. Preselil se je v Kranj, kjer je bil zaposlen na Zavodu za proučevanje organizacije dela in izobraževanje kadrov ter predaval statistiko na Visoki šoli za organizacijo dela. Večino službenega življenja je z družino preživel v Kranju, najprej v stanovanju, potem v hiši. Kranj je pogosto uporabljal v svojih delih, zlasti v romanih. To mesto je bilo jedro njegovega ustvarjanja. Poleg mnogih uredništev ali souredništev pri različnih strokovnih revijah je opravljal ogromno vodstvenih in političnih funkcij (predsednik Društva slovenskih pisateljev, poslanec, vodja parlamentarnega odbora za kulturo, predsednik sveta RTV Slovenija, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kar deset let je deloval kot predsednik Festivala Borštnikovo srečanje, kratek čas pa je bil tudi minister za kulturo). Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade, med drugim tudi nagradi Slavka Gruma za drami Svatba (1981) in Ana (1984). Od njegove smrti leta 2004 se najboljša uprizoritev festivala Teden slovenske drame po izboru strokovne žirije imenuje po njem. Leta 2016 je njegov sin Aleš Šeligo ustanovil Fundacijo Rudi Šeligo.

Foto: Miško Kranjec