Našemu razredu kar tri festivalske nagrade

Prešernovo gledališče Kranj je v tekmovalnem delu 53. Borštnikovega srečanja sodelovalo z dvema predstavama pretekle sezone, s Terorjem, zelo odmevnim in uprizarjanim delom Ferdinanda von Schiracha v režiji Eduarda Milerja, ter s predstavo Naš razred, nastalo po uspešni drami poljskega avtorja Tadeusza Słobodzianka, v režiji mlade Nine Rajić Kranjac. Veseli smo, da je ta uprizoritev dobila kar tri Borštnikove nagrade: za glasbo jo je prejel Branko Rožman (tudi za Sen kresne noči v izvedbi MGL in Visoško kroniko v izvedbi SNG Drama Ljubljana.), Nina Rajić Kranjac si je prislužila laskavo nagrado za najboljšo režiserko festivala, uspeh pa je zaokrožila nagrada za igro, ki jo je strokovna žirija podelila celotnemu igralskemu kolektivu v predstavi Naš razred.

Predstava, ki je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj, Mestnega gledališča Ptuj in Mini teatra Ljubljana, njen častni pokrovitelj pa je poljski veleposlanik v Sloveniji, nj. ekscelenca, gospod Paweł Czerwiński, govori o zapletenih poljsko-judovskih odnosih v 20. stoletju, kolektivni krivdi Poljakov za smrt skupine Judov v majhnem mestu Jedwabne med nacistično okupacijo Poljske leta 1941. Dolgo prikrivana resnica je prišla na dan šele pred nekaj leti, saj so po vojni pomor zamolčali oziroma ga pripisali nacistom, preživeli – tako rablji kot žrtve – pa so morali sobivati še naprej, z vsemi osebnimi ranami, krivdo in maščevanji, kar je zaznamovalo njihovo celotno življenje. Med njimi je bilo tudi deset nekdanjih sošolcev, pet Poljakov in pet Judov, njihove usode pa je Tadeusz Słobodzianek pretresljivo prepletel v drami Naš razred.

Predstava Naš razred, foto Nada Žgank, PGK

Naš razred je ta hip eno izmed najpogosteje uprizarjanih in odmevnih besedil sodobne poljske dramatike; Evropska gledališka konvencija ga je uvrstila med deset najboljših evropskih dram, napisanih v letih 2009 in 2010. Besedilo je za Prešernovo gledališče Kranj prevedla Darja Dominkuš, dramaturginja je bila Marinka Poštrak, scenografka Urša Vidic, kostumograf Andrej Vrhovnik, koreografka je bila Tanja Zgonc, lektorici Barbara Rogelj in Irena Androjna Mencinger, za glasbeno podobo predstave je poskrbel Branko Rožman, oblikovalec svetlobe je bil Borut Bučinel ter oblikovalec maske Matej Pajntar. V vlogah nekdanjih sošolcev so se izvrstno izkazali Vesna Jevnikar, Peter Musevski, Vesna Pernarčič, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Darja Reichman, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko, Nejc Cijan Garlatti k. g., Benjamin Krnetić k. g., Ciril Roblek k. g. in Judita Polak k. g.

Igralski kolektiv uprizoritve Naš Razred, foto Boštjan Lah/Arhiv Borštnikovega srečanja

Kot že rečeno, je igralski kolektiv v predstavi Naš razred, ki je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj, Mestnega gledališča Ptuj in Mini teatra Ljubljana, dobil eno od štirih nagrad za igro na 53. Borštnikovem srečanju. Strokovna žirija je v obrazložitvi zapisala: »Igralski ansambel Prešernovega gledališča Kranj z dvema gostoma v Našem razredu nastopi kot senzibilen in izvedbeno discipliniran kolektivni igralski organizem. Kot takšen omogoča in dopolnjuje natančno orkestrirano odrsko celoto, v kateri noben posameznik tudi v najmanjšem trenutku ne izgubi svojega mesta. Sinhronizirano vzpostavijo kompleksno odrsko fresko skupnosti, ki utripajoč v usodi posameznih zgodovinskih slik razpada, subtilno prenašajo brutalnost in kaotičnost sveta, utelešajo raznolike vloge in jih komentirajo. Ob tekoče vodeni skupni pripovedi prepričajo tudi z izdelanimi podobami posameznih likov, ki se pretresljivo zapišejo v spomin gledalcev.«

Nina Rajić Kranjac, foto Boštjan Lah/Arhiv Borštnikovega srečanja

Uspeh je dopolnila Borštnikova nagrada za najboljšo režijo, ki jo je žirija podelila Nini Rajić Kranjac z naslednjo obrazložitvijo: »Nina Rajić Kranjac se režije vsebinsko in strukturno kompleksne dramske epopeje Naš razred loti suvereno, drzno in celostno. S prepletanjem in plastenjem različnih uprizoritvenih postopkov ustvarja svojstven odrski jezik, ki se lucidno posveča tako velikemu planu kot najmanjšemu detajlu. Osrednji fokus njene režijske poetike ostaja igralski korpus, iz katerega iztisne maksimum. Inovativno ga vpenja v fluidno mrežo ostalih polnopravnih elementov (scenografija, gib, glasba, kostumi, luč) in tako ustvari močno ter bogato gledališko izkušnjo.«

Branko Rožman, foto Boštjan Lah/Arhiv Borštnikovega srečanja

Za piko na i pa je Branko Rožman prejel Borštnikovo nagrado za glasbo (tudi) za predstavo Naš razred. »Branko Rožman razume glasbo in celotno zvočno podobo kot aktiven in živ element gledališkega dogodka. Premišljeno izbira ustrezne glasbene postopke in jih subtilno, a prezentno vpleta v uprizoritve. V Našem razredu petje in igranje na klasične ali ljudske inštrumente avtonomno postavi v učinkovit dialog z igro. Tako aktivno soustvarja atmosfere, ritem in vsebinske poudarke, nemalokrat pa s svojim umetniškim prispevkom postavlja temelj igralskim kreacijam in razširja polje soigre,« piše v obrazložitvi.

Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj, je ob uspehu povedala: »Vesela in ponosna sem na vso ekipo. Tak uspeh ne pride sam od sebe, je rezultat dolgotrajnega trdega dela. Že nekaj let so naše predstave stalnica tekmovalnega programa Borštnikovega srečanja, skoraj ne mine leto, da ne bi domov prinesli kakšne nagrade. Tudi številna mednarodna gostovanja povedo več kot tisoč besed. Zelo sem hvaležna tudi naši zvesti publiki, ki nas podpira in nam daje moč, da vztrajamo pri svojem poslanstvu.«

Režiserka Nina Rajić Kranjac je po prejemu nagrade povedala: »Osebno sem počaščena in vesela nagrade. Stati v vrsti med relevantnimi in pomembnimi ustvarjalci slovenskega gledališkega sveta mi, kot nagrajenki, pomeni nekakšno potrdilo, da se delo, v katerega vlagam ogromno, opazi in je prepoznano kot kvalitetno. Zame je to velika vzpodbuda za naprej in veliko priznanje za nazaj. Posebej pa sem vesela nagrade za kolektivno igro, saj potrjuje, da je ta še kako pomembna v teatru in, da se prav z uglašenostjo v skupini vse začne.«

Nagrajenec za glasbo Branko Rožman nam je zaupal: »Nagrada je nasmejana zaveznica, s katero lažje zagovarjam povabilo vodstva PG Kranj in režiserke Nine ter se z njo priklonim še enemu sodelovanju z izjemnim ansamblom, ki domuje v tej stanovski hiši. Odličnost in predanost tega ansambla, povezovalno srce Mirjam Drnovšček v vrhunsko učinkoviti kombinaciji z umetniško vodjo Marinko Poštrak, mi predstavljajo popoln užitek v mojem gledališkem ustvarjanju.  To je bilo moje prvo in nepozabno srečanje ter sodelovanje z Nino Rajić Kranjac, z izjemno režiserko, ob kateri sem osupel predel, takšnega ustvarjalnega eliksirja že dolgo nisem bil deležen. Posebej bi se rad zahvalil še vsem članom Ninine ustvarjalne ekipe, nato dvema srcema PG Kranj, Juditi in Cirilu, ki sta prispevala svojo muzikalnost na violončelu in kitari, mojstru  zvoka Stefanu, dvema gostoma, Nejcu in Benotu, ter koproducentu Gledališču Ptuj za bivanje v Layerjevi hiši, ki pa je spet poseben vir navdiha, bravo Selman in ekipa! In nenazadnje, to je, ob glasbi iz predstave Mrtvec pride po ljubico, moja druga Borštnikova nagrada za glasbo s kranjskim gledališkim ansamblom.«

Nagrade za kolektivno igro v predstavi Naš razred so se zelo razveselili tudi igralci Prešernovega gledališča. Nekatere smo prosili za izjave. Darja Reichman je povedala: »Borštnikove igralske nagrade sem seveda zelo vesela. Vsaka nagrada je lep zaključek in vzpodbuda za naprej. Želim si, da bi Naš razred čim večkrat igrali in da bi predstavo videlo čim več ljudi, ker imajo nagrade le tako sploh smisel. Vesela sem, da je nagrada kolektivna, saj je vsaka predstava skupinsko delo, z velikim prispevkom vsakega posameznika.«

Vesna Jevnikar je dodala: »Zelo smo hvaležni za kolektivno nagrado pri predstavi Naš razred, saj je bila za vse nas igralce velik izziv. Zelo smo morali poslušati drug drugega, si dajati prostor na odru, ki je skupen in od vseh, kar je igralsko zelo zahtevno, a nam je izjemno dobro uspelo. Živimo v času, ko se v svetu dogajajo podobne stvari, kot so se na Poljskem med drugo svetovno vojno in po njej. Sprašujem se, kako pride do tega, da posameznik ustanovi oboroženo skupino, zakaj prihaja do nasilja. Naš razred odpira prav takšna vprašanja in odgovarja nanje.«

Aljoša Ternovšek je kolegici dopolnil takole: »Nagrad smo seveda vsi vedno veseli, ampak – kot vselej ponavljam – igralci ne delamo za nagrade, delamo zato, da nekaj sporočamo, in če ima predstava vsebino, se ljudi dotakne in jih prisili k premisleku. Če jih celo spremeni, je naš cilj več kot dosežen. Predstava Naš razred je zelo močna, in kot sem lahko opazil iz odzivov posameznikov, na ljudi naredi res globok vtis. Ob njej se moramo vprašati, koliko smo zares sposobni živeti drug z drugim, z ljudmi, ki so drugačni od nas. Cilj našega življenja je živeti skupaj, z drugimi, ne živeti samo zase.«

53. FBS – zaključek podelitve nagrad, foto Boštjan Lah/Arhiv Borštnikovega srečanja

V Prešernovem gledališču smo nadvse veseli nagrad s 53. Borštnikovega srečanja, hkrati pa zanje čestitamo tudi vsem drugim dobitnikom, še posebno iz srca prejemniku letošnjega Borštnikovega prstana, igralcu Janezu Škofu!