Pred premiero drame Venera v krznu

»Vse nas je lahko razložiti. Ni pa nas lahko odrešiti.«

Sporočilo za javnost iz novinarske konference v Prešernovem gledališču Kranj pred slovensko krstno uprizoritvijo dela Davida Ivesa Venera v krznu, ki bo v sredo, 26. septembra.

"Predstava je praktično že postavljena, ustvarjalci nestrpno čakajo gledališko publiko in njenih odzivov. Kakšno vlogo igra sodobna ženska v vsakdanjem življenju? Kakšna je v očeh moškega? Kako znamo sobivati v življenju? Mora biti v vsakem odnosu nujno nekdo podrejen? Kako doseči enakopravnost ... »Komaj čakamo, da se bo gledalec počutil izzvanega in bo ozavestil svoje apriorne predsodke,« je v imenu vseh pripomnil režiser predstave Venera v krznu, Primož Ekart.
 

Od leve proti desni: Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj, Marinka Poštrak, umetniška vodja in dramaturginja Prešernovega gledališča Kranj, ter ustvarjalci predstave: Borut Veselko (Thomas), Vesna Pernarčič (Wanda), Primož Ekart (režiser predstave), Simona Hamer (dramaturginja), Ljubica Čehovin – Suna (kostumografinja), Darja Hlavka Godina (glasbena oblikovalka), Maja Cerar (dramaturginja) in Damir Leventić (scenograf) na včerajšnji (20. 9. 2018) novinarski konferenci pred premiero Venere v krznu. (Foto PGK)

Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj, je uvodoma povedala: »Izjemno smo veseli, da ponovno sodelujemo s Primožem Ekartom. Srečali smo se že v predstavi Marlene Dietrich v Stolpu Škrlovec, s katero ga je tudi krstil, in to ravno z Vesno Pernarčič. Predstave se veselim in verjamem, da bo publika uživala ob izjemnih kreacijah Boruta Veselka in Vesne Pernarčič pod mojstrsko režijsko roko Primoža Ekarta. Verjamem, da je bila režija te predstave Primožu pisana na kožo, saj gre v njej tudi za igro med igralcem (igralko) in režiserjem; in ker je tudi sam igralec in režiser, verjetno ni imel težkega dela.«

Marinka Poštrak, dramaturginja in umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj, je v izzivu videla še eno dimenzijo: »V besedilu je tudi za nas gledališke delavce zelo poveden stavek, ki ga izreče Wanda: 'Meni ne rabite govorit o mazohizmu, jaz delam v teatru.' Kakor koli že, gre za Ivesovo uspešnico, ki je v New Yorku povzročila pravi naval v gledališče.«

Primož Ekart, režiser predstave, ki ima številne izkušnje tudi kot igralec, se je na novinarski konferenci vprašal: »Kaj je zgodba Venere? Gre za zgodbo o režiserju, ki išče igralko za vlogo in najde svoj pravi jaz. Tekst nam je dal veliko materiala za razmišljanje, naredili smo zanimivo, seksi, zabavno, duhovito in razmišljujočo predstavo. Ko smo odkrivali vse plasti tega sijajnega teksta, smo v bistvu odkrivali lastne plasti. Sacher-Masochu se je godila krivica, v naši zavesti je povezan samo s spolno prakso, spregledano pa je njegovo opozarjanje na seksizem. Če bi bil jaz Sacher-Masoch, bi bil zelo užaljen. Kot ustvarjalci smo se spraševali, kaj s tem, naše stališče se ni vselej povsem skladalo s tistim, kar smo brali. Počasi smo ozavestili lastne predsodke. Ugotovili smo, da stališče avtorja ni nujno tudi naše stališče. Gre za to, kako režiser vodi gledalčev pogled, ki je nujno moški pogled. Mislim, da nam je dal ta tekst veliko materiala za razmišljanje. Vzpostavili smo krasno delovno vzdušje. Imeli smo različna mnenja v zvezi s koncem predstave. V bistvu ga je »napisala« Vesna, in to je tisto, o čemer smo vsi razmišljali.«

Simona Hamer, dramaturginja, je na novinarski konferenci povedala, da so se pri študiju predstave v bistvu lotili »vloge ženske in moškega v 20. stoletju. V Ameriki so jo označili kot 'good kinky fun', dobro žgečkljivo zabavo«. Predstava je torej dobra žgečkljiva zabava, ki pa odkriva ogromno perečih vprašanj. Kaj nas je zanimalo? Mazohizem, kaj je to danes? Vprašanje pozicije moči, bitke med spoloma. Besedilo odpira vrsto aktualnih in provokativnih vprašanj.«

Ljubica Čehovin - Suna, ki je poskrbela za kostumsko avtentičnost v predstavi, je novinarjem povedala: »Najbrž so me povabili zato, ker vedo, da v moji glavi nič ne miruje. Najbolj sem zadovoljna, če se kostum v predstavi sploh ne opazi. To pomeni, da se mi je uspelo organsko vključiti v igro, da je vse skupaj en organizem, da se zlije v odrsko iluzijo. To ni šivanje, to je magija.«

Maja Cerar, lektorica predstave, je poudarila, da je bilo »lektorsko delo ena sama ustvarjalna igra. S takšno ekipo je bila ta igra zelo konstruktivna. Dvo-, celo večplastnost predstave se kaže tudi v jeziku. Igralca suvereno prepletata zborni jezik »historičnih delov« in pogovorni jezik sedanjosti.«


Borut Veselko, ki se je odlično vživel v vlogo režiserja Thomasa in Severina, je novinarjem povedal: »Zame je bilo besedilo velik izziv, verjamem, da bodo šli gledalci iz gledališča boljši, večji in razumnejši, kot so vanj prišli. Zelo sem vesel, da delam v gledališču, ki ne skrbi le za ceneno instant zabavo.« O temi predstave pa je razmišljal takole: »Enakopravnost? Govorimo o ženski emancipaciji, o moški pa nikoli, to je seksistično, ženska emancipacija pa želi delovati po moških principih. Mislim, da lahko bodoče gledalce predstave vsaj malo spodbudimo in zintrigiramo z mislijo, da ženska v vsakem primeru potegne 'ta kratko', pa naj bo sužnja ali gospodarica, kot pravi Vesna v predstavi.«

Vesna Pernarčič, ki ji je vloga seksi, odločne in inteligentne Wande očitno pisana na kožo, pa je o predstavi razmišljala takole: »To je igra o moči, kot je rekel Primož na prvi vaji, med igralko in režiserjem, med moškim in žensko, med partnerjema. Danes realna situacija ni drugačna, danes je reakcionarna struja spet na pohodu in je treba ponovno odpirati stvari, teme, vprašanja, ki so bili nekoč že odprti. Da prideš do reakcije, pa mora biti najprej akcija.«

S tem se gotovo strinja tudi dr. Svetlana Slapšak, priznana antropologinja, ki je za gledališki list o igri Venera v krznu zapisala: »Leopold von Sacher-Masoch je bil za literarno zgodovino izgubljen že s tem, da si ga je prilastil psihoanalitik Richard von Krafft-Ebing, ko je po njegovem književnem delu, predvsem po Veneri v krznu, skoval termin mazohizem. Da bi sploh razumeli začetek, bom začela z zadnjimi besedami, ki so tudi najbolj pogosto citirane besede iz dela: da namreč odnos med žensko in moškim lahko obstaja samo kot suženjski odnos, v katerem ali on ali ona trpi. Skoraj nikoli se ne navaja naslednji stavek, v katerem avtor poudari, da bo tako, vse dokler ženska ne postane enakopravna z moškim.«

Foto Nada Žgank, PGK

V predstavi nastopata Vesna Pernarčič kot Wanda in Borut Veselko kot Thomas, igro je režiral Primož Ekart. Delo dramatika Davida Ivesa je za gledališče prevedel Jaša Drnovšek, dramaturginja je Simona Hamer, scenografija je delo Damirja Leventića, kostumografija Ljubice Čehovin – Sune, glasbena oblikovalka je Darja Hlavka Godina, lektorica pa Maja Cerar.

Kot rečeno, bo predstava Venera v krznu v Kranju slovensko krstno uprizoritev doživela v sredo, 26. septembra, ob 19.30. Vse tiste, ki smo vas tako prepričali, da do premiere nikakor ne boste mogli zdržati, pa na ogled te uspešnice vabimo še 21., 22., 25., 27., 28. in 29. septembra, vsakokrat ob 19.30. Predstave se bodo vrstile tudi po premieri, urnike in druge podrobnosti pa si lahko ogledate na spletni strani www.pgk.si.

 

Venera vas čaka v Kranju!