SPOROČILO ZA JAVNOST

Kranj, 23. oktober 2016; 21.00

Prešernovo gledališče Kranj  je na današnji zaključni slovesnosti 51. Festivala borštnikovo srečanje prejelo 3 nagrade!

1.      Borštnikova nagrada za najboljšo režijo
Mateja Koležnik: Pred upokojitvijo

2.      Borštnikova nagrada za igro
Vesna Jevnikar za vlogo Vere v predstavi Pred upokojitvijo

3.      Borštnikova nagrada za:
Celostna vizualna podoba pri predstavi Pred upokojitvijo:

·         Scenografinja: Mojca Kocbek Vimos

·         Oblikovalec videa: Andrej Intihar

·         Oblikovalec svetlobe: Bojan Hudernik

·         Oblikovalec maske: Matej Pajntar

·         Kostumograf: Alen Hranitelj

TRANSKRIPT IZJAV IN ZAHVAL

V imenu ostalih ustvarjalcev je scenografinja Mojca Kocbek Vimos prejela nagrado iz rok Tomaža Gubenška in izjavila: »Hvala celotni zasedbi, predvsem pa bi se zahvalila celotni tehnični ekipi PG Kranj.«

Vesna Jevnikar, ki je prejela nagrado iz rok Tomaža Gubenška je izjavila«: Zelo lepo je biti nagrajen in pohvaljen za svoje delo. Zato bi se zelo lepo zahvalila naši ekipi; od prvega do zadnjega. Še posebej Mateji (Koležnik, režiserka), Ljubemu Rudolfu (Borut Veselko) , ubogi Klari (Darja Reichman) in našemu občinstvu. Brez vas nas ne bi bilo. Dokler vztrajate vi, lahko ustvarjamo in vztrajamo mi.«

Iz rok Tomaža Gubenška je nagrado za najboljšo režijo predstave (PRED UPOKOJITVIJO) prejela Mateja Koležnik. Zahvalila se je: »Najprej Marinki Poštrak (umetniška vodja PG Kranj), ki si je upala dati mi tekst v režijo, ki si ga sama seveda ne bi dala nikoli, ker je tako velik in pameten. Hvala moji ekipi. Predvsem pa hvala Borutu, Darji ni Vesni.«

Umetniška vodja Prešernovega gledališča Marinka Poštrak je med drugim povedala: »Biti na Borštnikovem srečanju je na neki način postala zdaj že naša stalnica. Poleg Tedna slovenske drame je to edini slovenski festival, ki ima zelo visoke kriterije, tudi kar se tiče tudi izbora predstav. Seveda pomeni to neke vrste priznanje, da delamo dobro, da delamo ne samo kvalitetno, ampak vrhunsko. Pričakovanja so vedno, sploh pa s predstavo Pred upokojitvijo, ki s svojo temo v bistvu zadeva v bistvo današnjega problema obujanja neonacizma, saj smo zadeli tisto, kar je v tem trenutku zelo aktualno. Po drugi strani je pa to predstava Mateje Koležnik, ki je narejena izjemno natančno, vsi igralski deleži so izjemno močni, od Vesne Jevnikar do Darje Reichman in Boruta Veselka, vsi so naredili izjemne transformacije in vloge, zato pričakujemo tudi od žirije, da to prepozna.«

OBRAZLOŽITVE NAGRAD STROKOVNE ŽIRIJE 51. FESTIVALA BORŠTNIKOVO SREČANJE

Strokovna žirija v sestavi: Nina Šorak, Tomaž Gubenšek, Zala Dobovšek, Ivor Martinić in  Martin Kušej (predsednik) je v svojem poročilu še posebej izpostavila tri predstave, skozi katere se: » vidi aktualno stanje naše družbe. In tako nam nudijo predstave odgovore na vprašanja: Kdo smo? Od kod prihajamo? Kam gremo? /…/ Te tri predstave so posredno tudi simbol za široko polje izrednih uprizoritev in enako izrednih igralcev, ki smo jih lahko v teh dneh videli«.

Za predstavo Pred upokojitvijo so zapisali: »Zelo aktualna za današnji čas je tudi uprizoritev Pred upokojitvijo Prešernovega gledališča Kranj. Na koncu predstave nas spreleti srh ob prerokbi v povedi »ti časi, ki se bodo vrnili«, še posebno, če jo umestimo v sedanje dogajanje in čas.«

1.      Borštnikova nagrada za najboljšo režijo

Mateja Koležnik za režijo uprizoritve Pred upokojitvijo v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj (soglasno)

Mateja Koležnik z uprizoritvijo besedila Thomasa Bernharda Pred upokojitvijo pogumno in globoko prodre v samo bistvo tega dramskega besedila in ustvari močan gledališki dogodek, ki vznemirja s svojim visokim estetskim nivojem in plaši s spretno prenesenim svetom Bernhardovih likov, ki jih z lahkoto prepoznamo v današnjem trenutku. Gre za izjemno natančno režijo na utesnjeni, namerno klavstrofobični sceni, ki kot da uteleša ves notranji svet Bernhardovih nesrečnih likov. Globoko premišljena vsaka sekunda predstave z matematično natančnostjo razkriva pomembno temo in notranje mehanizme dramskih oseb. Odlično vodeni igralci kot živi mrtveci, polni perverzij in sadizma s silovitostjo naseljujejo svet praznega scenskega prostora, ko si poskušajo priboriti drobce tistega, kar je ostalo od človečnosti. Režijski koncept mojstrsko balansira na občutku nemoči in okrutnosti izjemnega sveta Bernhardovih likov. S to boleče tragično uprizoritvijo Bernhardovega besedila Mateja Koležnik v polnem sijaju pokaže svoj izjemen režijski talent.     

Foto: Arhiv Sigledal

2.     Borštnikova nagrada za igro

Vesna Jevnikar za vlogo Vere v uprizoritvi Pred upokojitvijo v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj (soglasno)

Vesna Jevnikar v vlogi Vere v uprizoritvi Pred upokojitvijo navduši s silovitostjo, s katero prevzame prostor igre; s silovitostjo, ki vzdrži do zadnjega trenutka uprizoritve; s kirurško natančnostjo izriše podobo ženske v zaprtem družinskem krogu, v tem spervertiranem mikrokozmosu človeštva, v katerem je življenje posvetila skrbi za invalidno sestro in brata z nacistično preteklostjo. Igra Vesne Jevnikar vodi ta svet skozi repetitivnost detajla, skozi usmeritev pogleda, skozi bolečo študijo človekove psihe in nedvomno predstavlja enega od vrhov letošnjega festivala.

Foto: Boris B. Voglar

3.     Borštnikova nagrada za celostno vizualno podobo

Kolektiv ustvarjalcev vizualne podobe uprizoritve Pred upokojitvijo v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj (z večino glasov).

Dogajanje je postavljeno na utesnjeno sceno s pobledelimi zidovi, brez kakršnega koli realizma, toda z močnimi asociacijami na prostore, ki jih vsi dobro poznamo. Umetniška ekipa je spretno ustvarila scenski prostor nesrečnih Bernhardovih likov z uprizoritvijo njihovih notranjih strahov; klavstrofobije, temačnostjo duše, sadizma, izpraznjenosti. V odličnih kostumih in maskah so igralci videti kot živi mrtveci z zgolj nakazano človečnostjo. Ostrini v prikazovanju njihovega sveta sledi tudi izjemno delo oblikovalca svetlobe, ki s spretnim sledenjem dramaturgiji predstave omogoča velik estetski užitek.

Foto: Boris B. Voglar

O PREDSTAVI PRED UPOKOJITVIJO

Thomas Bernhard

PRED UPOKOJITVIJO

(Vor Dem Ruherstand)

»Komedija« o nemški duši

Prevajalka: Lučka Jenčič, režiserka: Mateja Koležnik, dramaturginji: Amelia Kraigher in Nika Leskovšek, scenografka: Mojca Kocbek Vimos, kostumograf: Alan Hranitelj, koreografka: Magdalena Reiter, video: Andrej Intihar, lektorica: Barbara Rogelj

Igrajo:

Rudolf Höller Borut Veselko
Clara Darja Reichman
Vera Vesna Jevnikar

Thomas Bernhard velja – ob Elfriede Jelinek in Petru Handkeju – za najpomembnejšega povojnega avstrijskega pisatelja in dramatika. Za svoje delo je prejel več prestižnih nagrad, med drugim tudi avstrijsko državno nagrado za literaturo (1968) in Büchnerjevo nagrado (1970). Po »nemški tetralogiji« (Elfriede Jelinek: Drame princes, Martin Sperr: Lovske scene s Spodnje Bavarske, Marieluise Fleisser: Močan rod, Franz Xaver Kroetz: Pri Hlevarjevih) v Prešernovem gledališču seveda ni naključje, da to sezono uvrščamo na program enega izmed največjih kritikov ponarejene družbe in odnosov, ki si je prav zaradi svoje neizprosnosti in kontroverznosti prislužil v Avstriji naziv »skrunilec gnezda«. Njegovi romani in drame so že za časa njegovega življenja sprožali burne odzive in škandale v avstrijski javnosti do te mere, da je Bernhard v avstrijskem gledališkem prostoru celo prepovedal uprizarjanje svojih dram. Največkrat je bil vzrok temu prav njegovo neumorno razkrivanje tabu teme nacizma in nerazrešenih travm v zvezi z nacistično preteklostjo kot tudi sedanjostjo v Avstriji. In natanko to je tudi tema dramskega besedila Pred upokojitvijo, ki jo je sam podnaslovil kot komedijo o nemški duši.

Bernhardovi kritiki in radikalnosti ni ušel pravzaprav nihče, še posebej ne sprenevedava morala malomeščanske kulturniške srenje in elitnih kvaziustvarjalcev. V drami Pred upokojitvijo obravnava temo prikritega »negovanja« nacističnih korenin in idealov skozi zgodbo (ki je danes še kako živo),  bivšega nacista in njegovih dveh sester, hkrati pa se skozi njihove odnose razpira pretresljiv prikaz sprevrženih odnosov v družini kot seveda tudi v družbi nasploh.

REŽISERKA – MATEJA KOLEŽNIK

Mateja Koležnik je po študiju filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisala na Akademijo za gledališče, radio film in televizijo v Ljubljani in študij gledališke in radijske režije zaključila leta 1990 z uprizoritvijo drame Zabava za rojstni dan Harolda Pinterja. Nekaj časa je nastopala kot kantavtorica, profesionalno gledališko pot pa je začela v ljubljanski, kjer je nekaj let asistirala režiserki in scenografki Meti Hočevar, nato pa se je odločila za samostojno pot, ki je ni vodila zgolj po večini slovenskih poklicnih gledališč, vedno pogosteje režira tudi v tujini.

S svojimi uprizoritvami sodi Mateja Koležnik v sam vrh slovenskih gledaliških ustvarjalcev, njeno ustvarjanje obsega prek šestdeset režij, poleg marsikatere pa je sama podpisala tudi scenografijo, priredila tekst ali ga celo prevedla. Zelo odmevne so njene postavitve del iz sodobne evropske in ameriške dramatike, v katerih raziskuje možnosti uporabe odrskega prostora in premičnih scenografij. Njene uprizoritve se redno uvrščajo na različne gledališke festivale doma in v tujini ter so pogosto nagrajene.

Omenimo samo nagrade v zadnjih letih - velika nagrada za najboljšo uprizoritev in nagrada za dramaturški koncept na festivalu Borštnikovo srečanje ter nagrada za najboljšo uprizoritev in nagrada za režijo na festivalu Gavelini večeri v Zagrebu, Hrvaška, za predstavo Hedda Gabler Henrika (SNG Drama Maribor), nagrada Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) Uscimura 2014 za predstavo Yukio Misihma Moderne nô drame (SSG Trst), za katero je prejela tudi nagrado za režijo na Borštnikovem srečanju 2014, leto prej pa na istem festivalu nagrado za režijo predstave John Gabriel Borkman Henrika Ibsna (SNG Drama Maribor).

O IGRALKI – VESNA JEVNIKAR

Rojena je bila v Ljubljani 22. januarja 1964. Svoja otroška leta preživi v Šmartnem pri Litiji , šolska pa v Kranju, kjer leta 1982 opravi maturo na gimnaziji. Istega leta uspešno opravi sprejemni izpit na AGRFT, smer dramska igra. Študij zaključi z vlogo Hedde Gabler v istoimenski Ibsenovi drami in diplomira marca 1987. Že kot otrok se sreča z gledališčem in filmom, tako nastopi v takrat še amaterskem Prešernovem gledališču v predstavi Ivana Cankarja Hiša Marije Pomočnice in v filmu Sreča na vrvici. V gimnazijskih letih sodeluje v mladinski skupini PG Kranj pod vodstvom Lojzeta Domanjka. Prvi profesionalni nastop opravi v Mestnem gledališču Ljubljanskem kot Betty v Lovu na čarovnice A. Millerja že med študijem. V času študija še večkrat sodeluje s tem gledališčem, ter posname kar nekaj filmskih in televizijskih vlog. Oktobra 1987 dobi status "svobodnega umetnika" in ga ohrani do junija 1990, ko dobi angažma v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. V tem času sodeluje v različnih gledališčih po Sloveniji in odkrije ljubezen do lutkovne umetnosti. Celjskemu gledališču ostane zvesta do jeseni 1997, ko ponovno za kratek čas zajadra v "svobodo". Avgusta 1998 sprejme angažma v Prešernovem gledališču Kranj, kjer vztraja še dandanašnji . Ves čas sodeluje tudi z radijem Slovenija kjer se je nabralo več sto radijskih zapisov. Za svoje ustvarjanje je prejela več filmskih in gledaliških nagrad.

NAGRADE

1.                  2013 – Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije za umetniške dosežke za leto 2012 za vloge Olge v predstavi Tri sestre A. P. Čehova v režiji Oliverja Frljića, Žene v predstavi Sen Enrica Luttmanna v režiji Mateje Koležnik in Alojzije Beauvier v predstavi Dvom J. p. Shanleyja v režiji Alena Jelena

2.     2001 – Severjeva nagrada vlogo Antigone v predstavi Mateje Koležnik Antigona v New Yorku v režiji Mateje Koležnik

3.     1996 – Zlata paličica na festivalu Zlata paličica za vlogo Flore v Trnuljčici

4.     1995 – Bronasti celjski grb za več nosilnih vlog v različnih predstavah

5.     1986 – Borštnikova diploma in nagrada za mladega igralca na Borštnikovem srečanju za vlogo Hedde Gabler v predstavi Hedda Gabler v režiji Tomaža Pandurja

6.     1986 – Študentska Severjeva nagrada za vlogo Hedde Gabler v predstavi Hedde Gabler v režiji Tomaža Pandurja

7.     1984 – Povela za žensko vlogo za vlogo Veronike v filmu Janeta Kavčiča Nobeno srce

8.     na festivalu v Nišu

9.     1984 - igralka leta na FDF v Celju v za vlogo Veronike v filmu Janeta Kavčiča Nobeno srce

10. 1984 – nagrada Sedem sekretarjev SKOJ-a za vlogo Veronike v filmu Janeta Kavčiča Nobeno srce

FOTO: Boštjan Lah/FBS