V Prešernovem gledališču Kranj predstavili gledališko sezono 2024/2025

Program bo sestavljen iz prepleta sodobne evropske drame, svetovne klasike in novonastale slovenske komedije. Napovedujejo štiri premiere in izbrano gostujočo uprizoritev, prav tako pa 55. Teden slovenske drame, obogaten z novim mednarodnim projektom Dramatika manjših evropskih jezikov. Za najmlajše obiskovalce bodo na sporedu že tradicionalne Sobotne matineje.

»Za nami je izjemno uspešna sezona s polnimi dvoranami v matičnem gledališču ter na številnih gostovanjih po vsej Sloveniji, v zamejstvu in tujini. Dosledno smo se uvrščali v tekmovalne programe največjih slovenskih in tujih festivalov in prejeli lepo število najvišjih nagrad. Prav tako smo uspešno izvedli Teden slovenske drame in pridobili sredstva EU za mednarodni projekt Dramatika manjših evropskih jezikov. V sezoni, ki prihaja, bomo znova ponudili izbrane predstave za odrasle in mlade, najboljše uprizoritve za najmlajše, vrhunce slovenske gledališke produkcije pa predstavili na 55. Tednu slovenske drame. Z junakinjami in junaki se bomo smejali in jokali, se z njimi veselili in žalostili, predvsem pa bomo polni pričakovanj in se na pot, v prihodnost, vedno znova odpravljali z odločnim, dvignjenim pogledom in drznim iskrenjem v očeh,« je ob predstavitvi repertoarja povedal direktor in umetniški vodja PGK Jure Novak.

Gledališko sezono bodo 14. septembra odprli s prvo slovensko uprizoritvijo besedila Kot vsa svobodna dekleta sodobne bosanske dramatičarke Tanje Šljivar. Besedilo temelji na članku iz rumenega tiska, ki je obravnaval resničen dogodek: sedem najstnic se je s šolske ekskurzije vrnilo – nosečih. Avtorica skozi monološke izpovedi sedmih trinajstletnih deklic razkriva njihovo intimno doživljanje sveta, najstniške seksualnosti in nosečnosti ter njihovo ujetost v svet tradicionalnih vrednot in družbene stvarnosti, v kateri odraščajo in jo kritično motrijo.  »V središče je postavila deklice in v vrsti fiktivnih monologov vsaki od njih dala prostor, da spregovori, da dobi svoj glas. Združene v 'poskusu svobode v majhnem mestu', kot avtorica podnaslovi dramo, razkrivajo okoliščine dogodka in premišljajo o njegovih posledicah. Jasno je, da njihovi narasli trebuhi določajo prihodnost. Ali pač ne? Avtorica svojih protagonistk ne pusti v brezupu. Svobodo iz naslova skuša izbojevati skozi krike, predrzno in provokativno, s humorjem in samoironijo, loteva se boja proti patriarhalni družbi, boja, katerega jasni cilj je osvoboditev telesa, ki je zmožno nositi otroka. Na odru vsaka od igralk, ki so najstniška leta že pustile za seboj, tako postane deklica in avtorica v enem. Glas mladosti, ki je pogosto utišan ...« je o besedilu povedala režiserka Mojca Madon.

Kot drugo premiero sezone napovedujejo postavitev klasičnega odrskega besedila Georga Büchnerja Woyzeck, ki nastaja pod režijsko taktirko Igorja Pisona in v koprodukciji s Slovenskim stalnim gledališčem Trst. »Vsako sodelovanje je dobrodošlo, kar dokazuje tudi ponovno iskanje umetniških sinergij in gledaliških prepletanj med PGK in SSG, tokrat z znamenitim dramskim mejnikom ne samo nemške, pač pa tudi svetovne dramatike, Büchnerjevim Woyzeckom, slehernikom, vojakom, ki se hote ali nehote znajde v vrtincu neslutenih situacij,« je ob vnovičnem sodelovanju gledališč povedal Danijel Malalan, direktor SSG Trst. Klasično in prelomno odrsko besedilo v središče postavi človeka z družbenega dna, odrinjenega, nemočnega in zatrtega, ki iz anonimnosti stopi šele takrat, ko zagreši umor oziroma prestopi mejo. Nekateri teoretiki so Büchnerjevo besedilo zato poimenovali kot prvo »proletarsko tragedijo«, saj je avtor v njej kar nekaj let pred Marxom opozoril na vrsto družbenih problemov. Büchnerju drame zaradi prezgodnje smrti žal ni uspelo dokončati. In prav zato je za režiserje vedno znova izziv, kako iz fragmentov rekonstruirati avtorjevo sporočilo oziroma mu dodati svoj režijski podpis. »Nastopajoči liki nihajo med groteskno masko in ciničnim zavedanjem, da se v taki družbi ne more nič spremeniti. Vsak preobrat je v njihovih očeh le manjši šov, ki omili dolgčas in čakanje na nov pripetljaj. Celo tragični umor Marie je po mnenju domačinov samo slabo uspel dogodek. Besedilo s svojo fragmentarno in odprto formo ne kliče samo po zgodbi, ampak se tudi sprašuje, ali je v raztreseni, kruti in pretežno maščevalni družbi še mogoče najti smisel. Tako kot v svetu okrog nas je tudi v tem besedilu v ospredju monolog – mnenje drugega lahko utišamo z nasiljem. Kaj taka družba zapušča prihodnjim generacijam? Jok Woyzeckovega otroka se nam zareže v uho. Heiner Müller je opozoril, da Woyzeckova rana še ni zaceljena. Če ne bomo ravnali s sočutjem in ljubeznijo, bo še naprej krvavela,« je misli o besedilu strnil režiser Igor Pison. Premiera bo oktobra.

Decembra se obeta tretja premiera sezone, prva slovenska uprizoritev sodobne drame švedskega avtorja Mattiasa Anderssona Razodetje v režiji Ivice Buljana. Razodetje se dotika žgočih družbenih vprašanj in duševnih stisk ljudi v svetu, ki drvi v katastrofo. Gre za enigmatično, a izjemno močno analizo sodobnega časa, v katerem se ljudje, ker so izgubili smisel, zatečejo v skrajni verski fanatizem. V zgodbah treh parov, in od Boga ter ljudi zapuščene brezdomke, besedilo postopoma razkriva njihove skrhane intimne odnose in zapletena duševna stanja. Vsakemu izmed treh parov je skupen »božji klic«, zato se čutijo poklicani na posebno »misijo«. V eni zgodbi spoznamo moža, ki se kljub dolgoletnemu zakonu nenadoma čuti poklicanega, da s svojo »ljubeznijo« odreši klošarko; drugi vzporedni zaplet prikazuje dva brata, odvisnika od drog, ki se sprašujeta o Bogu in hkrati razčiščujeta svoje travmatično otroštvo in odnos do staršev, v tretji pa je v središču mlado dekle, ki jo Bog nagovarja k terorističnemu napadu in s tem k odrešitvi sveta. Zaradi premišljene gradacije fragmentarno nanizanih dialogov se nam odpirajo zmeraj globlje osebne stiske dramskih likov, in izkaže se, da so v imenu Boga pripravljeni žrtvovati svoje najintimnejše odnose in celo ubijati, da bi na koncu drame obstali pred vrati biblijskega razodetja kot napovedjo Raja ali Apokalipse. Režiser Ivica Buljan je o besedilu med drugim zapisal: »Živimo v novi dobi. Družina, narod in Bog so se vrnili na Zemljo. Neznano postavi na preizkušnjo tri ljudi, ki verjamejo, da gre za višjo silo. Kaj je res, kaj je resnica? Kako se lahko spopademo s prepričanji drugih ljudi? Je mogoče, da nam želi Bog sporočiti nekaj, česar ne razumemo? Ta distopična drama Mattiasa Anderssona na fascinanten način govori o nas, o naših prepričanjih in vraževerju ter raziskuje korenine fanatizma v nas in naših najbližjih.«

Spomladi bodo 55. Teden slovenske drame odprli s krstno uprizoritvijo novega, po naročilu napisanega besedila Gospodarji neumnosti izpod peresa Jureta Karasa in v režiji Tijane Zinajić.Tema, ki jo bo na svoj specifični družbenokritično humorni način avtor izpostavil tokrat, je večna tema odnosa med Gospodarjem in Hlapcem. V svojem najnovejšem besedilu se bo spraševal, kdo so naši Gospodarji, kaj jim podeljuje moč, da krojijo naše usode, in kakšne medčloveške odnose imamo dandanes v družbi, ki stavi le na individualizem in egoizem. Ob nastajanju svojega novega besedila je Jure Karas med drugim zapisal: »Ljudje smo v osnovi razumna bitja – kadar nas ne prevzemajo sile napuha, pohlepa, ljubosumja ali čisto običajne neumnosti. Potomci bogov, plešasti šimpanzi, večno na pol poti med plemenitostjo in primitivizmom, se strastno borimo s svetom in še bolj strastno – sami s seboj. Pravila, ki smo si jih postavili sami, neprestano in z veseljem kršimo. Sisteme, ki jih gradimo v želji, da bi v to vesolje neskončnih možnosti vnesli vsaj nek navidezni red, rušimo takoj, ko nam jih uspe postaviti. Eni drugim in sami sebi zastavljamo nemogoče cilje in zahteve, v imenu katerih potem lahko obupujemo, preklinjamo, pregorevamo in snemamo romantične komedije. Medčloveški odnosi so najbolj iskren odraz nas samih: na videz racionalni, v resnici pa globoko nenavadni. O tem, kakšni so in kako se temu smejati, bo govorila redstava Gospodarji neumnosti v seriji globoko neresnih prizorov. Gospodarji so humoristična tragedija o odnosih – ljubezenskih, gospodarskih in družbenih.« Režiserka predstave pa je bila v svoji definiciji teme Gospodarjev več kot jasna in duhovita: »Jaz sem Tijana. Jaz sem režiser. Jaz sem gospodar. Ampak v bistvu nisem. Moj gospodar je producent. Moj gospodar je gledališče, je ministrstvo, je moja država. Gospodar je želel, da napišem nekaj za gledališki list. In sem! Ker hočem, da me ima gospodar rad!«

V letošnjo redno abonmajsko ponudbo so v Prešernovem gledališču umestili še gostujočo uprizoritev SNG Nova Gorica Pet vrst tišine Shelagh Stephenson v režiji Maše Pelko. Gre za intimno dramo, v kateri se druga za drugo odstirajo tančice nasilja v družini in razgrinja neusmiljenost družbenega in pravnega sistema, ki to nasilje omogoča. Predstava je bila uvrščena v tekmovalni program letošnjega Borštnikovega srečanja.

V Kranju se pripravljajo tudi že na 55.Teden slovenske drame, ki bo tokrat razširjen z novim mednarodnim projektom. »Ko smo pred dvema letoma na Tednu slovenske drame gostili pilotno srečanje za razvoj projekta Dramatika manjših evropskih jezikov, smo upali, da bomo kmalu lahko okrepili mednarodno sodelovanje, a dejanska možnost izvedbe obeta res vznemirljive dejavnosti. Eden vidnejših dogodkov bo potekal že v okviru 55. festivala Teden slovenske drame, ko bomo gostili showcase predstav iz Španije, Malte, Bolgarije in Kosova s številnimi mednarodnimi gosti. Ob mednarodni promociji in priložnostih za izmenjave poleg ustaljenih festivalskih programskih sklopov pomoč pri prepoznavnosti slovenske dramatike uvajamo še živi izvedbi radijskih iger, nastalih po besedilih z lanskega razpisa za Grumovo nagrado, pri čemer bomo sodelovali s Programom Ars Radia Slovenija. Priprava TSD je torej v polnem zagonu, saj bo še večji, daljši in bolj pisan kot doslej,« je povedal pomočnik direktorja Rok Bozovičar.

Celostno podobo sveže sezone sta tudi tokrat ustvarili akademska slikarka Tina Dobrajc in oblikovalka Ana Bassin, prešernovci pa s sloganom »sezona drznih pogledov in odprtega duha« že vabijo k jesenskemu vpisu abonmajev, ki se bo začel v ponedeljek, 2. septembra 2024.