V Prešernovem gledališču Kranj predstavili gledališko sezono 2026/2027

V Prešernovem gledališču Kranj smo predstavili repertoar za prihajajočo sezono 2026/2027, ki smo jo poimenovali Poti bližine v svetu razdalj. Napovedujejo pet premier, prav tako pa 57. Teden slovenske drame in zaključek projekta Dramatika manjših evropskih jezikov. Za najmlajše obiskovalce bodo na sporedu že tradicionalne Sobotne matineje.

»Gledališko sezono 2026/2027 smo naslovili Poti bližine v svetu razdalj, sestavlja pa jo pet odrskih zgodb, ki jih druži vera v moč gledališča: da nas ustavi, približa drug drugemu in nam omogoči, da o sebi in času, v katerem živimo, razmišljamo skupaj. Povezovala nas bodo vprašanja o oblikovanju odnosov in sebstva, skupnosti in tujosti, travme in smisla; bližine ne bomo le tematizirali, temveč iz nje tudi izhajali – v sodelovanju, na skupni poti z drugimi gledališči, ustvarjalci in ustvarjalkami različnih poetik in s pomočjo pripovedi, ki nas povezujejo bolj, kot se nam zdi.« je ob predstavitvi repertoarja povedal direktor Prešernovega gledališča Kranj Rok J. Bozovičar.

Sezono bomo 12. septembra odprli s krstno uprizoritvijo Osem ur ni ves dan Rainerja Wernerja Fassbinderja. Gledališka priredba Milana Ramšaka Markovića temelji na znameniti, skoraj pozabljeni, a zelo priljubljeni nemški televizijski nadaljevanki Acht Stunden sind kein Tag iz sedemdesetih let minulega stoletja. Gre za zgodbo o ljubezni in delu, o delavskem vsakdanu in tehnološkem napredku, o bližini, ki nastaja tako v skupnosti kot v tovarniškem okolju. »Na prvi pogled je v Osmih urah vse skupaj videti kot napoved sfiženega 'evrokomunizma' ali socialdemokratske tretje poti brez razredne zavesti in boja, ampak dejanja junakov so vseeno revolucionarna, saj spreminjajo dejansko prakso. […] Osem ur nam ponuja na prvi pogled neverjetno preproste rešitve: malo manj se ukvarjajmo sami s seboj in se malo več posvečajmo stvarem zunaj sebe,« je povedal režiser Sebastijan Horvat. Uprizoritev bo koprodukcijsko povezala Prešernovo gledališče Kranj, Slovensko mladinsko gledališče, Mestno gledališče Ptuj in Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba.

Za drugo premiero sezone napovedujemo uprizoritev Kako se naučiti dvojine Simone Hamer in Anđelke Nikolić, ki predstavo tudi režira. Uprizoritev v središče postavlja nekaj, kar pogosto razumemo kot tehnično vprašanje integracije, v resnici pa je globoko človeško vprašanje bližine: jezik. Kdo sme govoriti? Kdo je slišan? Kako zveni svet za človeka, ki živi med nami, a ne govori jezika večine? Uprizoritev je zasnovana kot gledališki učbenik, ki se naslanja na učbenike slovenskega jezika za tujce. »Vsebina in pristopi, ki so podani v učbenikih, so – tako ugotavljajo tudi znanstvene analize –posredno in neposredno diskriminacijski glede na izvorno državo, ekonomski status, stopnjo izobrazbe in spol tujejezičnih uporabnic in uporabnikov gradiva, zato sama tema učenja jezika ponuja veliko uprizoritvene in dramske kreativnosti/ustvarjalnosti, prav tako pa obravnava enega bolj aktualnih diskurzov o pristopih k proučevanju jezika, izzivih integracije, socialni razplastenosti kot ključnemu dejavniku pri uspešnem vključevanju in spolu kot pomembni determinanti,« je povedala Simona Hamer. Predstava bo premiero doživela konec oktobra.

Decembra gledalce čaka že tretja premiera v sezoni, in sicer uprizoritev sodobne nemške drame Maje Zade changes, ki nastaja v koprodukciji s SNG Drama Ljubljana. Besedilo odpira eno najbolj perečih izkušenj sodobnosti: kaj se zgodi z našimi odnosi, ko postanejo posredovani prek medijev, političnih podob in ekonomije pozornosti? Gre za zgodbo, ki raziskuje soodvisnost javnega in zasebnega, politike, medijev in etike sočutja.»Besedilo zgodbe zakonskega para Nine in Marka razpira vprašanje, kako kot družba upravljamo s čustvi in odgovornostjo v času, ko se resničnost oblikuje skozi medijsko manipulacijo. Političarka Nina obiskuje varno hišo, da bi pripravila kampanjo o pomoči žrtvam nasilja. […] Ko postane javno prepoznaven obraz kampanje, se njene izjave in objave fotografij iz varne hiše znajdejo pod medijskim drobnogledom. V televizijskem studiu, kamor pride branit svoje delo, se situacija obrne proti njej: voditelj ji očita manipulacijo, lažno empatijo in zlorabo osebnih zgodb žrtev. Predvajajo montirane posnetke in iz konteksta iztrgane izjave, ki Nino prikažejo kot simbol politične dvoličnosti. Mediji zgodbo uokvirijo kot škandal, saj naj bi Nina travmo izkoriščala za nabiranje političnih točk. changes bodo predstava o nasilju, ki se dogaja v jeziku, institucijah in postopkih reprezentacije, to bo zgodba o moralni ekonomiji sodobne politike in o tem, kako mediji in družbena omrežja čustva preoblikujejo v surovino,« je povedal režiser Jan Krmelj.

Spomladi bodo 57. Teden slovenske drame odprli s krstno uprizoritvijo kultnega romana Pot Nejca Zaplotnika. Dramatizacija Roka Andresa bo izhajala iz romana, tudi iz Zaplotnikovih dnevniških zapiskov, potopisov njegovih sopotnikov in arhivskih dokumentov. Zaplotnikovo alpinistično in življenjsko popotovanje govori o preseganju meja, o samoti in skupnosti, o smislu, ki ga ne najdemo na vrhu, temveč med vzponom, v sebi. Uprizoritev bo preplet dokumentarnega, fizičnega in biografskega gledališča, njeno idejno osišče pa se bo osredotočilo predvsem na glavno misel romana, in sicer da je v življenju pomembna pot, in na avtorjevo globoko spoznanje o smislu življenja: Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi. »Odrski izziv bo vsekakor konkretizacija prepletenosti fizičnega in duhovnega, kako uprizoriti ekstremne ovire, ki spodbudijo premagovanje lastne omejenosti in telesnih zmožnosti, s pomočjo samorefleksije in moči domišljije, ki v težkih trenutkih ponudi potrebno motivacijo in nepredstavljivo življenjsko moč,« je povedala režiserka Mateja Kokol.

Sezono bo z majsko premiero sklenila uprizoritev Osa (The Wasp), psihološki triler britanske dramatičarke in scenaristke Morgan Lloyd Malcolm, ki v središče dramskega dogajanja postavlja travmo, vrstniško nasilje in dolgotrajne posledice ponižanja. »Ob srečanjih dveh nekdanjih sošolk se odpirajo različne družbene teme, kot so razredna neenakost, družinsko in medvrstniško nasilje, razvoj travm, trpinčenje, psihološko spolno ustrahovanje in nadlegovanje ter vprašanje maščevanja in iskanja 'svoje' pravice, z vsem tem pa besedilo ponuja natančen vpogled v mehanizme delovanja sodobnega sveta. Predstava bo raziskovala življenje in razvoj najrazličnejših travm, ki so posledica družbenih razmer in ki jih ustvarja prevladujoča družbena ureditev. To so pogoji, ki rojevajo in povzročajo nadaljnje, očitno in neposredno nasilje, kar pušča hude posledice na ljudeh, ki po mnogih letih potlačitve iščejo svojo pot do pravice,« je povedal režiser Jure Srdinšek.

V Kranju prav tako že pripravljamo 57.Teden slovenske drame (TSD), ki ga bodo tradicionalno odprli konec marca, na svetovni dan gledališča. »Priprave na festival se že odvijajo, razpisa za nagrado Slavka Gruma in nagrado Zofke Kveder sta odprta do konca oktobra, producenti pa lahko predstave prijavijo do konca septembra. Selektorica dr. Zala Dobovšek tudi v sklepnem letu svojega selektorskega mandata spremlja raznovrstno produkcijo uprizoritev, ki so nastale po slovenskih besedilih. Na festivalu bi radi ohranili stik z mednarodno strokovno publiko in zvestemu občinstvu ponudili vrhunsko gledališče in prepoznavno festivalsko vzdušje. Leto 2026 je tudi leto, ko se bo sklenil projekt Dramatika manjših evropskih jezikov. Še pred poletjem smo ob promociji na gledališkem festivalu v Avignonu izdali zbornik angleških prevodov dramskih besedil, ki smo jih prevajali v okviru delavnic, oktobra pa bo sledilo sklepno srečanje v Zagrebu. Takrat bodo pripravljeni vsi prevodi v jezike sodelujočih partnerjev – slovenščino, estonščino, bolgarščino, hrvaščino, malteščino, albanščino, katalonski in baskovski jezik,« je povedal direktor Rok J. Bozovičar.

Pod novo celostno grafično podobo sezone se podpisuje oblikovalec Nejc Prah. Za izhodišče je vzel tipografski zapis Teater Kranj, ki ga je na številnih načrtih za pročelje gledališča uporabljal arhitekt Jože Plečnik.

Prešernovci pa že vabijo k jesenskemu vpisu abonmajev, ki se bo začel v ponedeljek, 31. avgusta 2026.