Prešerno druženje s prešernovci

Po prireditvi Prešernovega gledališča Kranj. Sporočilo za javnost.

S prireditve Prešernovega gledališča Kranj


Prešerno druženje s prešernovci

 

Prešerno zgodnje jesensko sobotno popoldne (8. 9. 2018) je v središče Kranja, na dvorišče pred Layerjevo hišo, ob Stolp Škrlovec, pritegnilo številne prijatelje Prešernovega gledališča Kranj. Tokrat so se lahko brez gledališke vstopnice, čisto od blizu, iz oči v oči srečali z igralci in s prvima damama gledališča ter z njimi sproščeno poklepetali. Vpisali so abonmaje za predstave v gledališki sezoni 2018/19, Prešernov koktail so vsi pohvalili, pa tudi Prešernove palačinke, ajdove, s figovo marmelado, so šle dobro v slast.


Prešerno s prešernovci je s svojim obiskom počastila tudi igralska legenda Ivanka Mežan (Foto PGK)

Krivični bi bili, če bi trdili, da so se obiskovalci prišli na prireditev le zaradi eksklutivne kulinarične ponudbe. Zelo zbrano so prisluhnili pogovorom na vročem stolu, kamor je iskriva novinarka Patricija Maličev drugega za drugim duhovito 'zaslišala' direktorico PGK Mirjam Drnovšček, umetniško vodjo Marinko Poštrak in vse igralske zvezde, kar bo abecednem vrstnem redu. Vesna Jevnikar, Peter Musevski, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Vesna Slapar, Aljoša Ternovšek in Borut Veselko so njej in obiskovalcem sproščeno zaupali svoje igralske ambicije in zgovorno razkrili marsikakšno skrivnost iz zaodrja, pogrešali smo le Miho Rodmana, ki ga je pokosila viroza in mu je bilo zelo žal, ker se prireditve ni mogel udeležiti.

Direktorica PGK, Mirjam Drnovšček je predstavila teater, in povedala, da je »naše poslanstvo zelo odgovorno. Naš glavni namen ni zabavati obiskovalce, želimo jim 'odpirati glave', da bi začeli razmišljati o življenju in problemih, ki tarejo posameznika in našo družbo, skozi umetnost jih želimo opozarjati na anomalije sodobnega časa.«

Patricijo Maličev je v nadaljevanju med drugim zanimalo, kako Marinki Poštrak uspe izbrati ravno pravšnja dramska besedila, ki uprizorjena pobirajo številne nagrade doma in v tujini. Takole je odgovorila: »Lahko bi si izmišljali še takšne tekste, vabili dobre igralce, ampak, če v domačem ansamblu ne bi imeli najboljših, ne bi bilo nič.«

Ker je kolektiv Prešernovega gledališča majhen, so med seboj vsi zelo dobro povezani. To so igralci dokazali tudi na petkovi premieri predstave za otroke s petjem Kdo je napravil Vidku srajčico, ki močno diši po uspešnici. Patricija je Vesno Jevnikar vprašala, katera pravljica je njej najbolj pri srcu. »Prepričana sem, da so dobre pravljice pač dobre pravljice in te za vedno živijo. Zame je še vedno nekaj posebnega Rdeča kapica iz zgornje Šiške,« je obiskovalcem na prireditvi zaupala Jevnikarjeva, na vprašanje, kaj jo prepričuje, da je že dvajset let zvesta Prešernovemu gledališču, pa je odgovorila: »Magneti me to, da dobivam vloge, ki bi si jih tudi sama izbrala.«


Vesna Jevnikar na vročem stolu s Patricijo Maličev (Foto PGK)

Aljoša Ternovšek je na vročem stolu podoživel nedavno vlogo odvetnika v Terorju, zelo odmevni predstavi pretekle sezone. »Kot odvetnik sem bil absolutno preveč prepoten, sem pa slišal, da v realnosti ne marajo takšnih.« Ker igra tudi enega od otrok v Vidku, je bil vprašan, s katerim pravljičnim junakom bi se najlažje poistovetil. »Najraje bi bil Kljukec s strehe, ker imam rad štrukeljce,« se je pošalil Trnovšek, na resno vprašanje, kaj je zanj največji delovni izziv, pa je odgovoril: »Kako učinkovito braniti, upravičiti gledališko misel pred gledalci.«

Po tem klepetu se je zgodilo prvo presenečenje poznega popoldneva. Na oder je stopila vedno sijoča Vesna Pernarčič in z ansamblom tako vešče in prepričlivo zapela znano italijansko kancono, da se je obiskovalcem naježila koža. Seveda jo je Patricija Maličev takoj vprašala, zakaj se ni odločila za pevsko kariero, pa je povedala, da o tem ni nikdar razmišljala, da je peti začela sproti, ob igralskih podvigih. Seveda je beseda nanesla tudi na žgečkljivo predstavo Venera v krznu, saj Vesna že pridno vadi vlogo zapeljive in razuzdane Vande. Vloga jo je menda čakala nekaj let, do sezone, ko je prišla s porodniške, saj je po mnenju Marinke Poštrak, prav Pernarčičevi pisana na kožo. »Kmalu, že konec meseca boste videli, kaj je nastalo,« je obljubila Vesna in dodala: »Vsake vloge se lotevam na drugačen način. O vsaki dosti razmišljam. Najraje med vožnjo z avtom, ker imam takrat pač največ časa, kajti kar naporno je igrati v teatru, v televizijskih nadaljevankah in zraven biti še mama.«

Vesna Pernarčič bi si zlahka ustvarila tudi pevsko kariero. (Foto PGK)

Ker od premiere Vidka ni minilo še niti 24 ur, je bila uspešno izvedena predstava seveda spet omenjena. S kom drugim, kot z Blažem Setnikarjem, ki v njej igra naslovno vlogo. »Prav lepo je biti Videk. Sproščujoče in zanosno je,« je zatrdil in povedal, da je z igralskim poklicem izpolnil svojo življenjsko poslanstvo: »Ko sem bil otrok, sem si predstavljal, da bom astronavt, avtoprevoznik, moja tretja želja pa je bila, da bi postal igralec.« Blaž je eden redskih slovenskih igralcev, ki ima svojo spletno stran. »Čisto sam sem jo naredil. Veliko sem se učil in naučil. V šoli se punce niso zanimale zame, pa sem imel čas,« je dodal v šaljivem tonu.

Takoj zatem je prav Blaž Setnikar poskrbel za naslednje presenečenje prireditve. V roke je vzel akustično kitaro, pridružila se mu je Tinkara Kovač (v predstavi Kdo je napravil Vidku srajčico igra mamo) in obiskovalce sta skupaj razvajala s svetovno uspešnico What's up. Takoj zatem je Tinkara sedla na vroči stol. Seveda s flavto v roki, za katero je povedala, da je njena tretja roka in da brez nje ne gre nikamor. O primerjavi med glasbenim in gledališkim odrom pa je povedala: »Na vajah za Vidka sem zelo hitro opazila, da pri meni, v glasbi vlada neke vrste hierarhija, v gledališču pa nekakšna simbioza. To izkušnjo bom poskušala 'preslikati' tudi na svoje glasbene nastope.«


Za (drugo) presenečenja popoldneva sta družno poskrbela Blaž Setnikar in Tinkara Kovač. (Foto PGK)

Izzivom Patricije Maličev se je za Tinkaro izpostavila Darja Reichman, ki je bila v pretekli sezoni za svoje igralske dosežke ovenčana z nagrado julija. Ni čudno, je pripomnila Patricija, saj »Darja z odra posreduje amalgam trdnosti in ranljivosti.« Reichmanova je na to skromno odgovorila: »To je najbrž del mene. Z odra najraje posredujem sporočilo, da so ljudje kljub vsemu dobri, da vsakdo lahko oplemeniti svet. Želim si, da bi gledalec skozi vsako predstavo dojel sporočilo, da se vsebina tiče tudi njega, da bi se ga dotaknilo. Nikoli ne želim le izpolnjevati nalog. Čeprav smo poustvarjalci, imamo igralci vedno neko svoje videnje, osebno stališče do vloge. Važno je, da delaš s strastjo, da nimaš občutka, da hodiš v službo.«

Tudi za naslednjo gostjo Patricije Maličev, Vesno Slapar, je teater več kot služba: »Na srečo smo majhen ansambel in se niti teoretično ne moremo razbijati v klane. Sicer pa je med nami tako kot v dolgem zakonu. Včasih pride tudi do nesoglasij, ampak nobena zamera ne traja dolgo. Dokazali smo, da nobena težava ni usodna in nerešljiva, so pa včasih lahko zelo različne.« Ker igra tudi v predstavi Mame, je bila vprašana o tej vlogi: »Verjamem, da se vsaka mama trudi na svoj najboljši način, zato nerada delim nasvete. Pri oblikovanju vloge so mi seveda pomagale tudi izkušnje iz lastne družine, čeprav sem zasebno čisto drugačna mama kot v predstavi.«

O svoji družini pa ni želel prav ničesar povedati naslednji na vročem stolu, Borut Veselko, se je pa bolj razgovoril o svojem delu, vlogah in življenju nasploh. »Mislim, da je naše aktualno življenje kot film o izpraznjenosti sveta, v katerem smo preveč produktivni.« Borut skupaj z Vesno Pernarčič vadi predstavo Venera v krznu, zato je o njej povedal: »Besedilo je odlično napisano in nudi igralcu široko možnost interpretacije. Mislim, da ne spodbuja samo razmišljanja o odnosih med spoloma, ima drugačno, globlje sporočilo. Ne maram gledališča brez sporočila, bil bi greh, če bi šli gledalci iz teatra enkaki, kot so vanj vstopili.«

Še Peter Musevski je sedel na vroči stol. 'Pogum' mu je vlival sloki angleški hrt Pingo, ki je zvesto sledil svojemu gospodarju. Peter je skupaj s Patricijo razmišljal o ljubezni. »To je čustvo, brez katerega človek ovene,« je zatrdil in dodal: »Dolgo časa sem potreboval, da sem to dejstvo sprejel. Bil sem šlampast in razpuščen.« O svojih najboljših vlogah pa je povedal: »Dober rezultat dosežem predvsem pri tistih, kjer se moram skozi vlogo prebiti, ki se jih malo bojim. Pomagajo mi tudi izkušnje iz vsakdanjega življenja, prepričan sem, da je prav vsakemu človeku vredno prisluhniti.«


Kranj se je že ovijal v mrak, ko je na vroči stol sedel Peter Musevski, zvesto pa mu je sledil hrt Pingo. (Foto PGK)

Obiskovalci na včerajšnji prireditvi Prešerno s prešernovci pa so z veseljem prisluhnili tudi navihano prirejenim besedilom igralsko-glasbene skupine Los hermanos muy simpaticos, ki je prav gotovo obilno prispevala k sproščenemu vzdušju in še pozno v noč odlično zabavala zbrane.