Na gostovanje

 
V Sankt Peterburg z uspešnicama Naš razred in Stenica

Prešernovega gledališča Kranj se prihodnji teden odpravlja na gostovanje v Sankt Peterburg, v Rusijo, na mednarodni gledališki festival LOFT. Nastopili bodo z dvema predstavama, 24. aprila ob 19. uri na odru Dramskega gledališča na Vasiljevskem s predstavo Tadeusza Słobodzianka Naš razred, dan za tem, 25. aprila ob 19. uri, pa na odru Gatchina GDK še z avtorskim projektom Stenica. Ustvarjalce bosta s svojim obiskom počastila tudi častni konzul g. Sergej Aleksandrovič Vasiljev s slovenskega konzulata v Sankt Peterburgu, ter ministrica svetovalka, ga. Andreja Šimenc z Veleposlaništva Republike Slovenije v Moskvi.

Dramo Naš razred je Prešernovo gledališče v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj in Mini teatrom Ljubljana premierno postavilo na oder lansko pomlad, častno pokroviteljstvo nad uprizoritvijo pa je prevzel veleposlanik Republike Poljske Paweł Czerwiński.

Predstava, v kateri nastopajo Darja Reichman, Vesna Pernarčič, Vesna Jevnikar, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Nejc Cijan Garlatti k. g., Benjamin Krnetić k. g., Peter Musevski, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko, Judita Polak k. g. in Ciril Roblek k. g., je na 53. Borštnikovem srečanju (2018) v Mariboru prejela kar tri nagrade: Nina Rajić Kranjac za režijo, Branko Rožman za glasbo, celoten igralski kolektiv pa je bil nagrajen z Borštnikovo nagrado za igro.

Naš razred; foto: Nada Žgank

Delo je režirala mlada Nina Rajić Kranjac. Že med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je dobila nekaj nagrad. Tri sestre (A. P. Čehova) so leta 2012 prejele študentsko nagrado za najboljšo produkcijo v celoti, predstava 1981 (S. Semenič) pa prvo nagrado za najboljšo produkcijo na Mednarodnem festivalu dramskih umetnosti v Zagrebu in Šeligovo nagrado za najboljšo slovensko uprizoritev na Tednu slovenske drame leta 2015. Leta 2014 je dobila akademijsko Prešernovo nagrado za režijo, leto za tem pa je sprejela rezidentsko mesto v Gledališču Glej, kjer je režirala Zborovanje ptic (J. C. Carrièra & P. Brooka), uprizoritev, ki je na 56. mednarodnem gledališkem festivalu MESS v Sarajevu osvojila dve nagradi. Leta 2016 je Nina za režijo te predstave prejela še Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Njen institucionalni prvenec je bil Svetovalec v MGL (M. Korun) leta 2016, leto za tem pa je v SMG režirala Idiote, letos pa Ljudomrznika v SLG Celje.

Nina Rajić Kranjac; foto Nada Žgank

Tadeusz Słobodzianek je zgodbo drame Naš razred utemeljil na resničnem dogodku, ki se je zgodil na Poljskem med drugo svetovno vojno, ko so v majhnem mestu Jedwabne na krut način ubili po nekaterih navedbah 300, po drugih pa 1600 Judov. Dolgo prikrivana resnica o tem, da so pomor dejansko izvršili njihovi poljski someščani in ne nacisti, je prišla na dan šele pred nekaj leti, saj so po vojni ta grozljivi zločin zamolčali, preživeli pa so – tako rablji kakor žrtve – morali sobivati še naprej, z vsemi osebnimi ranami, krivdo in maščevanji. Avtor te virtuozno napisane drame skorajda dokumentarno sledi usodam desetih učencev nekega povsem običajnega šolskega razreda in skozi zapleten preplet usod prikaže grozovite posledice tako stalinistične kot nacistične ideološke indoktrinacije, ki sta med ljudmi povzročili popoln razkol in sovraštvo in jih obremenili s kolektivno krivdo ter njenimi posledicami, ki jih določajo in zaznamujejo še danes. Ali kot v predstavi pravi Wƚadek, eden izmed preživelih te neizmerno žalostne in hkrati poučne zgodbe: »Zmeraj sem verjel, da bo resnica na koncu zmagala.«

***

Samo dan kasneje, v četrtek, 25. aprila bodo prešernovci na festivalu LOFT nastopili še z avtorskim projektom  Stenica (po motivih pravljične komedije Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega), uprizoritvijo, ki so jo v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj občinstvu premierno predstavili februarja 2017 in je bila odtlej deležna že lepega števila nagrad. Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je podelilo priznanje Aljoši Ternovšku za vlogo Bajana, na 52. Borštnikovem srečanju (2017) v Mariboru sta nagrado za igro prejela Gregor Zorc in Maruša Majer, na 48. Tednu slovenske drame (2018) v Kranju pa je predstava dobila dve nagradi, Šeligovo in nagrado občinstva.

V avtorskem projektu Stenica nastopajo Vesna Jevnikar, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Vesna Slapar, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko, Iztok Drabik Jug k. g., Nataša Keser k. g., Maruša Majer k. g. in Gregor Zorc k. g.

Uprizoritev obravnava globalizacijo in kapitalistične tržne sisteme ter ameriško pop kulturo, ki se širijo v vse kotičke sveta. Ukvarja se z vprašanjem, kako se je posameznik – mali človek – znašel v sistemih preteklosti in preživel v njih in kako nas je vrtinec zgodovine peljal naprej, dokler nas ni izpljunil na obalah naše sodobnosti. Ustvarjalci so gledalcu želeli približati idejno moč ironično-satiričnega odnosa do človeka in družbe in poiskati nove časovne in prostorske okvire utelešenja sedanjosti. Stenico Majakovskega so v ustvarjalnem procesu prenesli v obdobje socialistične Jugoslavije, in tako je postala (tudi) naša/njihova. Toda za sobivanje v družbi je vedno ključen odnos med posameznikom in kolektivom. Zato so se vprašali, kako je bilo s posameznikom in svobodo pred petdesetimi leti in kako je danes. Tako v socializmu kot kapitalizmu je posameznikova svoboda omejena. Kaj je včasih povezovalo kolektiv in kaj ga danes? Skupne ideje in solidarnost ali vsiljiva ideologija, ubogljivost in strah pred avtoritetami? V sodobnem potrošniškem kapitalizmu je na pohodu ekstremni individualizem, vendar je posameznik izjemno omejen, podvržen ekonomiji prostega trga, včasih se zdi izgubljen. »Ponorčevali smo se iz človeške slabosti in družbene distopičnosti. Hkrati pa preizpraševali vrednote, iskali utopijo in povezovanje,« so povedali ustvarjalci Stenice.

Stenica; foto Mediaspeed

Predstavo je režiral Jernej Lorenci (1973). V sodobnem slovenskem gledališču za enega najbolj individualnih, umetniško pronicljivih in iščočih režiserjev, in to ne le svoje generacije. Režijske izkušnje si je nabiral v slovenskih, hrvaških in bosanskih gledališčih. Za svoje delo je prejel veliko pomembnih domačih in mednarodnih nagrad, med drugimi Borštnikovo nagrado in veliko nagrado festivala Zlati lev v Umagu za predstavo Razmadežna (SNG Drama Ljubljana, 2001), za predstavo Hrepenenje in smrt Sylvie Plath (Sarajevski vojni teater SARTR v koprodukciji z Društvom B-51 iz Ljubljane, 2003), nagrado občinstva za najboljšo predstavo Festivala Ex Ponto in nagrado za najboljšo predstavo leta 2003 v BiH po izboru gledaliških kritikov, teoretikov in teatrologov. Za režijo Epa o Gilgamešu (SMG Ljubljana, 2005) je Lorenci na 41. Borštnikovem srečanju prejel nagrado na režijo, na Tednu slovenske drame leta 2006 pa je predstava dobila Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev. Na Borštnikovem srečanju je prejel Borštnikovo nagrado za režijo Ajshilove Oresteje (SNG Drama Ljubljana), predstava pa za najboljšo uprizoritev sezone 2008/2009 po mnenju kritikov in teatrologov. Za uprizoritev no-iger Veter v vejah borov (2009) je na festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu prejel zlatega leva za režijo. Lorencijeva izbira dramskih besedil ne skriva dejstva, da so mu zahtevnejša, pogosto težko uprizorljiva dela poseben izziv.

Jernej Lorenci – foto Mare Mutić

V zadnjem obdobju je na oder postavil tri predstave v Prešernovem gledališču Kranj: leta 2011 Kako jemati njeno življenje Martina Crimpa, leta 2014 v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj besedilo Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico, pred dvema letoma pa avtorski projekt Stenica. Poleg številnih nagrad v Sloveniji (predstava Mrtvec pride po ljubico je dobila nagrado gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev v sezoni 2013/2014) je bil Lorenci nagrajen v tujini (naj omenimo nagrado na beograjskem gledališkem festivalu BITEF za Vihar , 2013). Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada, eno najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju kulture, leta 2017 pa je postal eden izmed petih vodilnih režiserjev, ki so prejeli nagrado Evropske komisije Premio Europa za novo gledališko realnost.

Jernej Lorenci je tudi izredni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.


Verjamemo, da bosta obe predstavi, s katerima so prešernovci navdušili slovensko občinstvo, pritegnili tudi festivalsko v ruskem Sankt Peterburgu.