Rose Bernd

21. oktobra ob 19.30 gostimo SLG CELJE. Posebna ugodnost za abonente: vstopnica samo 2 EUR!

Gerhart Hauptmann

ROSE BERND

Režiserka Mateja Koležnik

Igrajo Bojan Umek, Liza Marija Grašič, Andrej Murenc, Pia Zemljič, Igor Žužek, Aljoša Koltak, David Čeh, Barbara Medvešček, Manca Ogorevc, Tanja Potočnik, Igor Sancin, Damjan M. Trbovc

 

Nemški pisatelj in dramatik Gerhart Hauptmann (1862–1946) velja za najpomembnejšega ustvarjalca nemškega naturalizma. Že v šoli se je soočil s strogostjo profesorjev in njihovim razlikovanjem med višjim (plemiškim) ter socialno nižjim slojem učencev. Odpor do šole in pogoste bolezni so pripomogli k temu, da je moral ponavljati prvi letnik. Kmalu je zbolel za pljučnico, ki ga je spremljala vse življenje. Študiral je kiparstvo, filozofijo in zgodovino književnosti ter risarstvo. Bolj kot študiju pa se je posvečal gledališču. V Berlinu je stopil v stik z naturalističnim knjižnim društvom Durch, katerega člana sta bila tudi Karl Bleibtreu (soustanovitelj berlinskega gledališča Deutsche Bühne) in Wilhelm Bölsche (urednik naturalističnega časopisa Freie Bühne – poimenovan po istoimenskem gledališču).

V tem času so nastala njegova dela: novela Železniški čuvaj in drami Pred sončnim vzhodom ter Tkalci, ki ju je s pomočjo Otta Brahmsa, direktorja berlinskega gledališča Freie Bühne, tudi premierno uprizoril. 
Leta 1910 je izšel njegov prvi roman Kristusov norec: Emanuel Quint. Dve leti kasneje mu je sledil roman Atlantis, po katerem so leta 1913 posneli film.
Za svoje delo je prejel več nagrad – trikrat avstrijsko literarno nagrado za književnost, Grillparzerjevo nagrado, leta 1912 pa je za svoje ustvarjanje, predvsem na področju dramatike, prejel Nobelovo nagrado za književnost. Leta 1905 je prejel častni doktorat Worcerster Collegea v Oxfordu, leta 1909 pa še častni doktorat Univerze v Leipzigu.

Drama Rose Bernd je bila premierno uprizorjena leta 1903 v gledališču Deutsches Theater Berlin. Leta 1919 so po njej posneli nemi črno-beli film, leta 1957 zvočni in barvni film, leta 1998 pa še televizijsko dramo.
Hauptmanna je zanjo navdihnila resnična zgodba o petindvajsetletni detomorilki Hedwig Otte. Rose je mlado dekle, razpeto je med svojimi željami in pričakovanji drugih ljudi. Že več kot tri leta odlaga poroko z Augustom Keilom. Njen oče si silno želi, da bi se poročila z njim, saj bi se lahko preselila k njemu in njuni materialni problemi bi bili rešeni/materialne težave bi bile rešene. Z Rose flirta poročeni Flamm, pri tem se izgovarja na bolehno ženo na invalidskem vozičku, in Rose se vanj zaljubi. Ko se izkaže se, da je noseča, se Rose odloči, da se bo poročila z Augustom, čeprav otrok ni njegov. Niz nesrečnih dogodkov in hudobija zavistnežev pa jo pripeljeta do detomora.


Drama Rose Bernd je zgodba o mladi ženski, ujeti v tradicionalno in zaprto okolje, ženski, ki zaradi svojih nekonvencionalnih, za družbo nesprejemljivih dejanj pade v nemilost okolice, in pretresljiv prikaz njenega propada, ker si od življenja želi več, kot ji nameni družba, v katero je vpeta.

 

Nemškega pisatelja in dramatika Gerharta Hauptmanna, ki velja za najvidnejšega in večkrat nagrajenega, leta 1912 je prejel Nobelovo nagrado za književnost, ustvarjalca nemškega naturalizma, je za nastanek drame o Rose Bernd navdihnila resnična zgodba petindvajsetletne detomorilke Hedwig Otte. Rose je mlado in čedno kmečko dekle, razpeto med svojimi željami in čustvi ter pričakovanji tradicionalne družbe ob koncu 19. stoletja. Tudi se ugoditi normam in zahtevam očeta in nazadnjaške okolice ter obenem poslušati in slediti sebi. Edino, kar lahko obvlada, je svoje telo, zato se tudi ne sramuje, ko se preda odnosu s poročenim moškim in zanosi. Šele ko jo posili brezvestni sovaščan, izgubi nadzor nad telesom, zato jo edino detomor znova lahko pripelje k sebi. Pred gledalci se na odru odvije dramaturško premišljena in pretresljiva zgodba, delo Nike Leskovšek, ki jo je režiserka Mateja Koležnik prepleta s predvidljivimi družbenimi prizori ter vmesnimi podzavestnimi momenti notranjega psihološkega dogajanja. Na minimalističnem scenskem ozadju Marka Japlja, ki podpira večplasten ustroj in potek drame, se v naturalističnih kostumih Alana Hranitelja odlično znajdejo igralci Liza Marija Grašič kot Rose, Bojan Umek kot oče Bernd, Andrej Murenc kot ljubimec gospe Flamm, Pia Zemljič kot gospa Flamm, Aljoša Koltak kot bodoči mož August, Igor Žužek in drugi. Skozi tujost, osamljenost, ozkosrčnost, privoščljivost se pretakajo zgodbe, ki napovedujejo nujnost sprememb v družbi in položaju žensk.

- ALEKSANDRA SAŠKA GRUDEN, RADIO SLOVENIJA