Slovo od 48. Tedna slovenske drame

Prešernovo gledališče je z zadnjim festivalskim dogodkom zaključilo letošnji 48. festival Teden slovenske drame

(Po)festivalska ocena: odlično!

Sinoči (v torek, 10. aprila) se je s sklepnim dejanjem v spremljevalnem programu dokončno poslovil festival 48. Teden slovenske drame, ki je v organizaciji Prešernovega gledališča Kranj potekal kar 13 festivalskih dni, od 27. marca do 8. aprila.

Osrednjo zaključno slovesnost s podelitvijo nagrad izstopajočim predstavam in gledališkim ustvarjalcem so izvedli že v nedeljo zvečer (8. aprila), včeraj pod večer pa so v prostorih Slovenskega gledališkega inštituta v Ljubljani pripravili še pogovor s festivalsko nagrajenko za najboljšega mladega dramatika Mašo Pelko. Ob tej priložnosti so igralci Prešernovega gledališča Kranj pripravili tudi bralno uprizoritev njenega nagrajenega dramskega besedila Kraljevi otroci. Pri izvedbi so še sodelovali režiserka Mojca Madon, dramaturginja Anja Krušnik Cirnski in lektorica Maja Cerar.
 

Utrinek iz bralne uprizoritve nagrajenega dela Kraljevi otroci avtorice Maše Pelko (foto Andrej Ovsec, SLOGI)

V delu Kraljevi otroci Maša Pelko obrne perspektivo gledanja na tragično zgodbo tebanske kraljeve družine na pozicijo pogleda otrok. Kaj prinaša ta obrat? Kako je raziskovala otroške duše, ki na pragu (prisilne) odraslosti spremljajo propad svojih staršev in doma? "Predvsem sem hotela spregovoriti o otrocih, nad katerimi sicer visi prekletstvo, a njihovo usodo v resnici določajo neki drugi faktorji – način, kako so bili vzgojeni, kako se sesuva družbeni red, kaj so tistega dne slišali, čigavo mnenje so upoštevali, kako so vsak iz svoje perspektive spremljali dogodke. Zdi se mi, da sama tragičnost dogodka sploh ni bila tako odločilna za njihovo prihodnost, ampak jih je bolj zaznamovalo, kako se je okrog njih spletla zgodba tistega dne in kako so nanje vplivale besede starejših, besede družbe. Da to gledajo z nedolžnimi, naivnimi očmi, še dodatno prispeva k  teži, ki jo nosijo odrasli. Starejši kot si, pogostejše je vprašanje, kako zvesto boš sledil ali kako močno se boš upiral temu, v kar si bil vzgojen," je razložila Maša Pelko.

Strokovna žirija, ki ji je predsedovala literarna zgodovinarka in teatrologinja dr. Mateja Pezdirc Bartol, pa je svojo odločitev o nagrajenki utemeljila takole: "Kraljevi otroci je drama, ki trdno stoji v zdajšnjosti, čeprav črpa iz klasične dramske zgodbe o kralju Ojdipu. Prav filmsko bi jo lahko opredelili kot ’prequel’ znani zgodbi: prikazani so štirje kraljevi otroci, Polinejk, Eteokel, Antigona in Ismena, stari med osem in trinajst let, v času tik pred očetovim spoznanjem o zločinu. Razslojenost uporabe otroškega jezika glede na njihovo starost nudi drug in drugačen pogled na kanonsko zgodbo, polje asociacij, ki jih natančno, a nikakor naivno, beremo v tekstu, so glavne odlike dramaturško dobro strukturirane in izpeljane drame. Kljub nekakšni amorfnosti otroške psihologije prepoznavamo razvojne poteze, ki jih bodo ti otroci v bližnji bodočnosti razvili in pokazali v kasnejših dramah, ki se ukvarjajo z njimi. Prepoznavnost zgodbe pa nas pri branju seveda ne zavede, saj drama govori na vsaj še eni ravni: na ravni vseh otrok, ki jih v svet prehitre odraslosti hipoma prestavi katera koli tragedija, zato v njihovih vprašanjih lahko vidimo tudi otroke, ki nam jih z različnih koncev sveta kažejo televizijske kamere, otroke, ki jih srečujemo, a ne prepoznavamo na naših ulicah … Lucidnost in tudi nekakšna duhovitost, ki sta vseprisotni v besedilu, nas lahko še posebej očarata, saj govorita o tem, da so tudi besedila na natečaju za mladega dramatika izpisana natančno, domišljeno in z občutkom za dramsko obliko." 

Na natečaj za najboljšega slovenskega mladega dramatika je prispelo 14 besedil. Skoraj polovica avtorjev se je inspiriralo pri delih svetovne književnosti, zlasti pri predelavah antičnih mitov. Poleg omenjene je 48. Teden slovenske drame prinesel priznanja tudi drugim vidnim gledališkim ustvarjalcem. Grumova nagrada je šla v roke Vinku Möderndorferju za dramsko delo Romeo in Julija sta bila begunca, Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo letošnjega dramskega festivala je prejel ansambel Prešernovega gledališča Kranj skupaj z Mestnim gledališčem Ptuj za avtorski projekt Stenica, v režiji Jerneja Lorencija. Ta predstava je prejela tudi nagrado občinstva, ki jo obiskovalci festivala že od leta 2006 dalje na Tednu slovenske drame vsako leto podelijo najprepričljivejši festivalski predstavi. Letos jih je bilo na programu 17 in publika je med njimi s pomočjo glasovalnih lističev ter ocenami od 1 do 5, najvišje podelila prav predstavi Prešernovega gledališča. Zmagala je s povprečno oceno 4,8. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je v okviru 48. TSD podelilo še priznanje za kritiške in teatrološke dosežke za obdobje 2016/17 Amelii Kraigher, nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo pa je prejel plodovit kritik ter kronist slovenske gledališke in radijske produkcije Lojze Smasek. Za časnik Večer je tako rekoč vsak dan, štiri desetletja, prispeval poglobljene, tehtne in analitične ocene. 

Po koncu 48. Tedna slovenske drame smo za zaključno oceno prosili tudi direktorico Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček: "Predstavili smo najboljše uprizoritve, nastale po predlogah slovenskega izvora po izboru selektorice mag. Tee Rogelj, na festival smo povabili uprizoritve slovenskih dram iz tujine, organizirali delavnico dramskega pisanja in kup drugih dogodkov v dodatnem programu. V skromnih finančnih in kadrovskih okvirih smo poskušali narediti najboljše, kar zmoremo. Trdo smo delali. Če po koncu festivala na hitro strnem dober odziv obiskovalcev predstav in strokovne javnosti, mirno rečem, da smo z doseženim lahko zelo zadovoljni."

Dvakrat nagrajeni ustvarjalci avtorskega projekta Stenica (foto Saša Despot/Mediaspeed)

"Seveda je bila Drnovščkova zelo zadovoljna tudi z bero nagrad, ki jih je letos na festivalu prejel gledališki ansambel ustanove, ki jo vodi. "Uspeh, ki ga je naše gledališče na TSD doseglo v letošnjem letu, je izjemen. Neizmerno smo ponosni, saj ni veliko gledališč, ki se lahko pohvalijo s takimi dosežki, še posebej če se tak uspeh ponovi že drugič. Prvič ga je Prešernovo gledališče doseglo leta 2011, ko je predstava Hlapci/Komentirana izjava prav tako osvojila dve festivalski nagradi: Šeligovo in nagrado občinstva. Zadovoljstvo ob doseženem uspehu si deli celoten kolektiv našega gledališča. Smo namreč eno izmed najmanjših slovenskih profesionalnih gledališč. Naš ansambel šteje le devet igralcev ter osemnajst zaposlenih v upravi in tehniki. Smo repertoarno gledališče, ki je v slovenskem kulturnem prostoru prepoznavno po tematsko in družbeno angažiranih uprizoritvah aktualnih sodobnih dramatikov, pa tudi po tem, da kljub skromnim sredstvom, ki so nam na voljo, dosegamo vrhunske rezultate. Mednje gotovo sodi tudi uspešna organizacija festivala Teden slovenske drame, na katerem se vsako leto predstavijo najboljše uprizoritve slovenskih dramskih besedil iz Slovenije in sveta. Festival se nezadržno približuje 50. obletnici delovanja, letošnji uspehi pa nam bodo gotovo vlili novih moči, da bomo ravno tako zavzeto kot letošnjega izpeljali še enega prihodnje leto, častitljiv jubilej v letu 2020 pa obeležili tako, kot se za takšno obletnico spodobi," je za konec 48. Tedna slovenske drame zagotovila direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček in dodala: "Da bi nas le še minister Gregor v Ljubljani (u)slišal ... " 

"Častitljiv jubilej v letu 2020 bomo obeležili tako, kot se za takšno obletnico spodobi" (Foto Saša Despot/Mediaspeed)