Ob 8. marcu se bomo v Prešernovem gledališču – po predstavi Venera v krznu – na okrogli mizi vprašali:
Čigava je moč?
Prešernovo gledališče Kranj bo ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, ob 19.30 za izven uprizorilo pronicljivo dramo Davida Ivesa Venera v krznu. Častno pokroviteljstvo nad predstavo je prevzel Foruma za enakopraven razvoj (FER), ki bo po predstavi, predvidoma ob 21. uri, organiziral okroglo mizo, na kateri bodo sodelovali antropologinja dr. Svetlana Slapšak, prof. dr. Boris Vezjak, predavatelj na Filozofski fakulteti na Univerzi v Mariboru in družbeni kritik, filozofinja Mojca Kumerdej, igralca Vesna Pernarčič in Borut Veselko ter režiser Primož Ekart. O delitvi moči med spoloma bodo razmišljali v kontekstu slovenske družbe in današnjega časa, pogled pa usmerili tudi v prihodnost oziroma v vprašanje, ali je to razmerje fiksno ali spremenljivo. Okroglo mizo bo moderirala Ana Kalin iz Foruma za enakopraven razvoj.
Ameriški dramatik, scenarist in romanopisec David Ives je vzel za osnovo eno izmed najslavnejših novel avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha. Avtor Venere v krznu (Venus im Pelz), čigar priimek je postal sinonim za mazohizem, je leta 1870, ko je novela izšla, postavil ogledalo takratni prevladujoči podobi družbeno in seksualno zatrte in moškemu podrejene ženske, ki ji pripada zgolj vloga matere in žene. Za tiste čase je bilo to šokantno razkritje.
Prizor iz predstave Venera v Krznu foto Nada Žgank, PGK
V Prešernovem gledališču je Venero v krznu režiral Primož Ekart, igrata pa Vesna Pernarčič v vlogi Wande in Borut Veselko kot Thomas. Delo je prevedel Jaša Drnovšek, dramaturginja predstave je bila Simona Hamer, scenograf Damir Leventić, kostumografka Ljubica Čehovin - Suna, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, lektorica Maja Cerar, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak in oblikovalec maske Matej Pajntar.
Predstava je kot naročena, da ob njej razmislimo in se tudi v objemu sodobnosti vprašamo, čigava je moč, kot smo naslovili okroglo mizo. Po sledeh uprizoritve se bomo z uglednimi gosti osredotočili na vprašanja, povezana z delitvijo moči med spoloma. Sprva bomo raziskovali, kakšno je trenutno stanje, pogovor pa bo namenjen tudi iskanju alternativnih družbenih pravil in norm, ki kot zmagovalca ne bi določali nobenega spola, temveč celotno družbo. Zanemarili ne bomo niti orodij, ki bi nam lahko pomagala do sprememb, kar v vedno bolj razcepljeni družbi ni ravno lahka naloga.
Boj za pravice žensk poteka več kot dve stoletji in v našem delu sveta se je v tem obdobju veliko spremenilo. Še vedno pa ostaja kar nekaj prostora za izboljšave. V zadnjem letu in pol se tako pospešeno razkrivajo zgodbe spolnih zlorab, predvsem storjenih nad ženskami, zgodbe, ki so na stežaj odprle vrata za pogovore o neenakosti in podrejenosti žensk v družbi. In sledile so razprave – take v podporo gibanju za odpravo neenakosti in take v bran tradicionalnim vrednotam. Ob tem se je znova odprlo nemalo vprašanj. Kako zmanjševati neenakosti med spoloma na način, ki ne antagonizira dela družbe in s tem na zavre napredka? Kako razumevanje koncepta moči spremeniti iz nadvlade in podrejanja v krepitev sebe ob hkratni krepitvi drugih? Je to sploh mogoče?
Forum za enakopraven razvoj ni brez razloga FER, rdeča nit njegovega dela sta namreč pravičnost in enakopravnost, torej stremljenje k tema dvema vrednotama. Kljub temu da so člani vztrajni idealisti (ali morda prav zato), se zavedajo, da obstoječi vzorci delovanja niso najboljši za vse. Zato odpirajo prostor za alternativna razmišljanja in vzorce, koristne za celotno družbo, ne le za posameznike. Še posebno radi pa to počnejo v sodelovanju z drugimi, iz česar se je rodilo tudi druženje s Prešernovim gledališčem.
Vstopnice so tokrat po načelu 'plačaš eno, dobiš dve' na voljo pri blagajni Prešernovega gledališča.
