WOYZECK PRED PREMIERO

V Prešernovem gledališču Kranj bo v četrtek, 10. oktobra, premiera proletarske tragedije Georga Büchnerja Woyzeck v režiji Igorja Pisona, ki je nastala v koprodukciji s Slovenskim stalnim gledališčem Trst.

V Prešernovem gledališču Kranj bo v četrtek, 10. oktobra ob 19.30, premiera proletarske tragedije Georga Büchnerja Woyzeck v režiji Igorja Pisona, ki je nastala v koprodukciji s Slovenskim stalnim gledališčem Trst.

Gre za novo postavitev večno aktualnega klasičnega besedila, ki že skoraj dvesto let preizprašuje človekovo naravo s pripovedjo o nasilju, ki izhaja ravno iz pomanjkanja človeške bližine in humanizma. Ker je besedilo zaradi avtorjeve smrti ostalo nedokončano vedno znova ponuja razmisleke v kontekstu trenutnega časa in priložnost ustvarjalcem, da ga z reinterpretacijo umestijo v vsakokratno družbeno stvarnost.

Büchnerjev Woyzeck je nastal na osnovi dokumentarističnih zapisov in polemike, ki se je v časopisu Henkes Zeitschrift für Zurechmungsfahigket razvila okoli umora iz ljubosumja. Nekoliko pozneje sta se zgodila še dva podobna umora, za katere raziskovalci Büchnerja menijo, da sta prav tako vplivala na nastanek nedokončane in fragmentarne drame. Kot je za gledališki list zapisala Marinka Poštrak »Büchnerjeva odločitev za tak pristop seveda ni naključna. Bila je posledica zavestnega preloma z ustaljenim idealističnim pisanjem, ki življenja ne prikazuje takšnega, kot je, v vsej njegovi paradoksalnosti in banalnosti, temveč ga poskuša idealizirati in ideologizirati. /…/Zavzemal se je za junake iz mesa in krvi, z vsemi slabostmi in pomanjkljivostmi, ter za situacije, v katerih bi se lahko prepoznal sleherni izmed nas.«

Gre za tragedijo nastalo po resnični zgodbi človeka z družbenega dna, lasuljarja Johanna Christiana Woyzcka, ki sta mu že kot otroku umrla oba starša, kasneje pa se je preživljal s priložnostnimi deli, med drugim tudi kot najemni vojak, slišal je glasove in trpel za preganjavico in bil zaradi umora svoje ljubice tudi zadnji človek, ki je bil l. 1823 javno usmrčen na glavnem trgu v Leipzigu.

Woyzecka obdajajo ljudje, ki izrabljajo njegovo stisko, zato stopi iz anonimnosti takrat, ko zagreši umor. »Žrtev in morilec obenem, … oseba iz socialnega dna, ki je prvič v zgodovini drame postala junak gledališke igre, ki ni komedija, in s katero je Büchner ustvaril »najpopolnejši obrat« v literaturi.«- je napisala dramaturginja uprizoritve Darja Dominkuš, ki se je skupaj z režiserjem poglobila v besedilo v prevodu Mojce Krajnc in je v njem evidentirala tudi ključno temo duševne motnje: »Psihološka razsežnost igre presega postavljanje diagnoze duševne motnje in sega širše in globje, ko neverjetno prepričljivo in čutno nazorno prikazuje poskus, kako v kaosu misli, kompleksov, nagonov, občutij izluščiti smisel bivanja, v katerem se praznina in muke človekovega notranjega sveta ves čas prežemajo in prepletajo s psihičnim in fizičnim nasiljem licemerskega okolja, ki mu ni mogoče ubežati.«

Režiser Igor Pison Woyzcka vidi kot neizčrpen vir novih izraznih možnosti, ki zna ubesediti dvome in strahove, ki pritiskajo na naš vsakdan. »Woyzeck je za gledališčnika velika preizkušnja, ker ve, da ima v roki besedilo neskončne širine. Predstava se sicer konča, vendar se Woyzckova zgodba nikoli ne zaključi. Besedilo s svojo fragmentarnostjo in odprtostjo ne kliče samo po zgodbi – se ta omejuje le na umor ali je kaj več? –, ampak se tudi sprašuje, ali je še mogoče najti smisel v raztreseni, kruti in pretežno maščevalni družbi. O smislu se bežno sprašujejo tudi nastopajoči liki, in sicer na retorično zelo zanimiv način: tudi tam, kjer se nam zdi, da je prisoten dialog, ljudje v resnici govorijo drug mimo drugega. Le redki se poslušajo, čisto vsi pa znajo utišati nasprotno mnenje s pomočjo nasilja. Kaj zapušča takšna družba prihodnjim generacijam? Woyzckovega otroka ne moremo potolažiti, njegov jok se nam zareže v uho. Kot je trdil Heiner Müller: Woyzckova rana še ni zaceljena. Če ne bomo ravnali sočutno in z ljubeznijo, bo še naprej krvavela.«

V predstavi nastopajo Blaž Setnikar, Tina Gunzek, Borut Veselko, Aljoša Ternovšek, Primož Forte, Nikla Petruška Panizon, Miha Rodman in gostujoči italijanski igralec in glasbenik Nicola Ciaffoni.

Z našim gledališčem prvič sodeluje tudi dunajska scenografinja Anneliese Neudecker, kostume podpisuje Ana Janc, lektorica je Barbara Rogelj, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, masko pa je ustvaril Matej Pajntar.

___

Ustvarjalci

Prevajalka Mojca Kranjc

Režiser in avtor izbora glasbe Igor Pison

Dramaturginja Darja Dominkuš

Scenografinja Annelise Neudecker

Kostumografinja Ana Janc

Lektorica Barbara Rogelj

Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak

Oblikovalec maske Matej Pajntar

Igrajo

Woyzeck Blaž Setnikar