Režiser: Ivica Buljan Avtor dramatizacije: Goran Vojnović Asistent
režiserja: Robert Waltl Dramaturginja: Mojca Kranjc Scenograf:
Aleksandar Denić Kostumografinja: Ana Savić Gecan Skladatelji:
Rundek Cargo Trio* Lektorica: Tatjana Stanič Oblikovalca luči:
Son:DA Asistentka scenografa: Ajda Primožič
Asistent kostumografinje: Andrej Vrhovnik Kondicijski trener: Iztok
Hodnik Svetovalka za srbščino: Iva Babić Svetovalec za vojvodinščino:
Zoran Knežević Svetovalec za bosanščino: Saša Tabaković
* Avtor glasbe za song Izdan Gorana Vojnovića je Darko Rundek.
Izvajalci glasbe na posnetku so: Isabel (violina), Dušan Vranić Duco
(klaviature, tolkala, glas) in Darko Rundek (kitara, glas, miks, editing).

Igrajo:
Nedeljko: Matjaž Tribušon Duša: Nataša Barbara Gračner Dušan: Zvone
Hribar Milena: Maja Končar Vojak: Saša Tabaković Vojak: Benjamin Krnetić
Emir: Jernej Šugman Brane: Bojan Emeršič Mladi Vladan: Filip Ekart Babić
Makedonska pevka: Maja Končar Enes: Aljaž Jovanović Žiga: Benjamin Krnetić
Vladan: Marko Mandić Nadja: Nina Ivanišin Mediha: Zvezdana Mlakar
Receptor: Saša Tabaković Stražar: Saša Tabaković Danilo: Uroš Fürst Risto:
Gregor Baković Nataša: Lina Ekart Babić Živka: Nina Valič Kosa: Iva Babić
Jovana: Gaja Pöschl Mišo: Aleksander Cavazza/Črt Veselko Dragan: Valter
Dragan Mladen: Benjamin Krnetić Stražar: Benjamin Krnetić Sanjska nataka-
rica: Zvezdana Mlakar Svatje: Zvone Hribar, Maja Končar, Saša Tabaković,
Jernej Šugman, Bojan Emeršič, Aljaž Jovanović, Nina Ivanišin, Zvezdana
Mlakar, Uroš Fürst, Gregor Baković, Nina Valič, Iva Babić, Lina Ekart Babić,
Gaja Pöschl, Aleksander Cavazza/Črt Veselko, Benjamin Krnetić
Harmonikar: Uroš Jezdić/Dejan Panić

Roman Jugoslavija, moja dežela postavlja drugo ob drugo dve podobi Balkana.
Eno, ki je zapisana v otroškem spominu, in drugo, ki se razprostira pred ne-
zaslepljenimi očmi odraslega človeka. Nedvomno se lahko na odru ti dve
podobi prepletata tako zelo različno, kolikor so neomejene razsežnosti odr-
skih resničnosti, in ravno v tem gledališkem razkošju se skriva največji potencial za uprizoritev besedila. Gledališki oder namreč na najlepši možni na- čin omogoča istočasnost različnih dogajanj, istočasnost spominskega in res-ničnega, preskakovanje iz enega v drugo in tudi zabrisovanje mej med njima.
Vladanovo iskanje vojnega zločinca generala Borojevića se lahko povsem ne-
razvozljivo preplete z njegovimi spomini na očeta Nedeljka in pred gledalci se
lahko druga za drugo izrisujejo podobe dvojnosti njegovih notranjih doživljanj,
podobe njegove razdvojenosti. Tako pa lahko morda pridemo še bližje bistvu
problema našega soočanja z zločini, ki so jih v imenu ljudstva delali naši dobri
očetje, bratje, strici, sosedje ali prijatelji.