Bekim Sejranović – Goran Vojnović

NIKJER, OD NIKODER  (NIGDJE, NIOTKUDA)

K-HNK koprodukcija s Hrvaškim narodnim gledališčem Split

»Nikjer, od nikoder« avtorja Bekima Sejranovića sodi med najpomembnejše hrvaške romane 21. stoletja. Napisan je v avtobiografski maniri, ter se kot tak umešča ob bok autofikcijskim delom Karla Ovea Knausgårda, Édouarda Louisa, Annie Ernaux, Bernardine Evaristo …

»Nikjer, od nikoder« je emblematičen roman o Reki. Ne le zato, ker je del dogajanja umeščen v to mesto, temveč predvsem zato, ker je avtor sam soustvarjal in utelešal njegovo mitologijo. Bil je eden osrednjih protagonistov in oblikovalcev alternativne scene, ki je konec osemdesetih let predstavljala epicenter reškega umetniškega življenja. Naslov romana je parafraza kultne pesmi skupine Let 3, s katero je Buljan ustvaril vrsto pomembnih predstav. Roman sledi prelomnim postajam v življenju Bekima Sejranovića: od otroštva v Brčkem in srednješolskih let na Reki do njegovega odhoda na Norveško, kjer je študiral ter deloval kot prevajalec in predavatelj.

Bekim Sejranović

Bekim Sejranović se je rodil 30. aprila 1972 v Brčkem, kjer je zaključil sedem razredov osnovne šole. Osmi razred je končal v Bosanski Gradiški, od leta 1985 pa je obiskoval Srednjo pomorsko šolo v Bakru, smer navtika. Po opravljeni maturi je eno leto študiral na Pomorski fakulteti na Reki, nato pa opustil željo, da bi postal pomorščak, in se vpisal na tamkajšnjo Filozofsko fakulteto, kjer je začel študirati književnost. Leta 1993 se je preselil v Oslo, kjer je leta 1999 na Zgodovinsko-filozofski fakulteti magistriral iz južnoslovanskih književnosti. Na isti fakulteti je bil od leta 2001 do 2006 zaposlen kot lektor ter predaval južnoslovanske književnosti, jezike in prevajanje. Pozneje je večinoma deloval kot sodni tolmač ali poučeval norveščino za tujce. Med letoma 2011 in 2014 je živel pretežno v Ljubljani, od maja 2015 do maja 2018 pa v Zagrebu. Zatem se je ponovno preselil v Oslo. Umrl je 21. maja 2020 v Banja Luki. Po prejemu novice je Veleposlaništvo Bosne in Hercegovine v Pragi istega dne spustilo zastavo Bosne in Hercegovine na pol droga v znak žalovanja za prezgodaj preminulim pisateljem.

Imel je dve hčeri – Katjo v Oslu in Iskro v Ljubljani.

Za roman Nikamor, od nikoder je leta 2009 prejel nagrado Meše Selimovića za najboljši roman na območju Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije in Črne gore. Njegove knjige so prevedene v norveščino, angleščino, francoščino, italijanščino, slovenščino, makedonščino, češčino, poljščino in bolgarščino. Bil je eden izmed pobudnikov književnega festivala Imperativ v Banja Luki ter njegov umetniški vodja od leta 2018 do 2020.

Dela:
Modernizem u romanu Izsušena kaluža Janka Polića Kamova (Adamić, 2001.)
Fasung (Naklada MD, 2002.)
Nikamor, od nikoder(V.B.Z., 2008.)
Lepši konec(V.B.Z., 2010.)
Od Tokia do Morave (scenarij, 2011.)
Sandali (V.B.Z., 2013.),
Tvoj sin Huckleberry Finn (V.B.Z., 2015.),
Dnevnik nekega nomada(V.B.Z., 2017.)

 V predstavi je uporabljena predelava pesmi »Niotkuda« skupine Let 3 (avtorja: D. Martinović in Z. Prodanović) Mitje Vrhovnika-Smrekarja ter pesem »Javna kupatila« skupine Paraf (avtorji: D. Ladavac, G. Lisica, R. Varljen, M. Vičić, Z. Čabrijan in P. Čabrijan).