Nejc Zaplotnik

POT

Roman Pot je kultna avtobiografska pripoved enega največjih slovenskih alpinistov. Kmalu po svojem izidu leta 1981 je postal alpinistična biblija in doživel že osem ponatisov. Nejc Zaplotnik v njem v izbrušenem in literarno vrhunskem slogu opisuje svoje alpinistične podvige, vendar knjiga ni le zapis o osvajanjih vrhov, ampak predvsem globoko osebno razmišljanje o življenju, iskanju smisla, svobodi in mejah človeških zmožnosti. Zaplotnik skozi izkušnje alpinizma – od prvih vzponov v slovenskih gorah do odprave na Himalajo – razpira notranji svet posameznika, ki v soočenju z nevarnostjo in samoto odkriva bistvo bivanja. Njegov slog je neposreden, iskren in poetičen, zato Pot presega žanr gorniške literature in postaja univerzalna zgodba o človekovi poti navzgor in navznoter. Knjiga ostaja eno najvplivnejših slovenskih del o odnosu med človekom in naravo ter o pogumu slediti lastni poti. Uprizoritev se bo odvijala skozi preplet dokumentarnega, fizičnega in biografskega gledališča, njeno idejno osišče pa se bo osredotočilo predvsem na glavno misel romana – v življenju je pomembna pot, in na avtorjevo globoko spoznanje o smislu življenja: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Odrski izziv bo vsekakor konkretizacija prepletenosti fizičnega in duhovnega, kako uprizoriti ekstremne ovire, ki sprožijo premagovanje lastne mentalne omejenosti in telesnih zmožnosti, s pomočjo samorefleksije in moči domišljije, ki v težkih trenutkih nudi potrebno motivacijo in nepredstavljivo (življenjsko) moč. Dramatizacija Roka Andresa bo izhajala iz romana kot tudi iz Zaplotnikovih dnevniških zapiskov, potopisov sopotnikov in arhivskih dokumentov.

Nejc Zaplotnik

(Foto: Fototeka Gorenjskega muzeja)

Nejc Zaplotnik (1952–1983) velja za eno najpomembnejših osebnosti slovenskega alpinizma in za avtorja ene najbolj kultnih slovenskih gorniških knjig. Rodil se je v Rupi pri Kranju, kjer je tudi odraščal in se že zgodaj zapisal goram. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranju, v Ljubljani je študiral psihologijo na Filozofski fakulteti in na Fakulteti za telesno kulturo. V letih 1972 do 1975 je služboval v Kranju na SDK, toda suhoparno pisarniško delo mu ni bilo ravno v veselje. Od leta 1975 do 1980 je poučeval športno vzgojo na Osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju. Že kot mlad alpinist je izstopal po izjemni telesni moči in pripravljenosti, še posebej pa po drznosti, zanosu in popolni predanosti goram. V sedemdesetih letih 20. stoletja je sodeloval pri številnih zahtevnih in odmevnih alpinističnih vzponih doma in v tujini ter postal najvidnejši predstavnik generacije slovenskih alpinistov, ki je tedaj sodila v svetovni vrh alpinizma. Bil je član legendarne jugoslovanske odprave na Mount Everest leta 1979, ko sta z Andrejem Štremfljem kot prva Slovenca stopila na vrh sveta. Opravil je več kot 350 vzponov vseh težavnostnih stopenj po Evropi, Afriki in Severni Ameriki in se uvrstil med redke alpiniste, ki so osvojili tri osemtisočake. Širši javnosti je najbolj znan kot avtor knjige Pot, ki je prvič izšla leta 1981 in kmalu postala kultno delo slovenskega gorništva. Z njo je Zaplotnik presegel okvir klasičnega alpinističnega potopisa, saj je izrazito osebnoizpovedna, filozofska in poetična samorefleksija o nezaustavljivi želji po svobodi in smislu življenja. Številni citati iz Poti so danes že »ponarodeli«, knjiga pa je doživela več kot deset ponatisov in ostaja ena najbolj branih slovenskih knjig o gorah. Nejc Zaplotnik je umrl leta 1983 v Himalaji pod plazom v južni steni Manasluja. Star je bil komaj enaintrideset let. Kljub kratkemu življenju je s svojim plezalnim opusom, izjemno karizmo in literarno mojstrovino odločilno zaznamoval slovensko alpinistično in literarno zgodovino.

Rok Andres

(Foto: Peter Uhan)

Rok Andres (1989) je dramaturg, teatrolog, urednik in vsestranski gledališki ustvarjalec. Kot dramaturg je sodeloval pri predstavah v različnih slovenskih in hrvaških gledališčih. V letih 2014 do 2018 je bil zaposlen kot asistent mladi raziskovalec na Univerzi v Gorici, kjer je leta 2019 tudi doktoriral. V letih 2020 do 2022 je bil odgovorni urednik portala Kritika v okviru Slovenskega gledališkega inštituta. V sezoni 2022/23 je prevzel umetniško vodenje Šentjakobskega gledališča, od leta 2023 pa je zaposlen kot dramaturg v SNG Drama Ljubljana. S Prešernovim gledališčem je intenzivno sodeloval več let predvsem v okviru Tedna slovenske drame, kjer je bil urednik Programskega kataloga TSD, član strokovne žirije za Grumovo nagrado in selektor Tedna slovenske drame.

Mateja Kokol 

(Foto: Osebni arhiv)

Mateja Kokol (1990) je vsestranska gledališka ustvarjalka in pedagoginja. Gledališko ustvarjanje zanjo ne pozna meja – ustvarja in deluje tako v domačih gledaliških produkcijah kot tudi v tujini. Vodila je številne gledališke delavnice in sodelovala kot somentorica v gledaliških šolah na Tenerifih, v Španiji, Mehiki, Kolumbiji in Indiji. Kot režiserka mlajše generacije se je podpisala pod številne odmevne uprizoritve za odrasle in za mladino, med katerimi so bile najbolj odmevne Polž na potepu na kitovem repu (LGM, 2018), Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa (Drama SNG Maribor, 2018), Mundo mi mundo (Teatro zona de Accion, Mehika/Kolumbija, 2019), Cankar skozi kolumbijske oči (Minga, Kolumbija, 2019), Elvis Škorc genialni štor (Drama SNG Maribor, 2021), Sosedov sin (Drama SNG Maribor, 2021), Mala Eli (SLG Celje) itd., kot soavtorica pa je sodelovala tudi pri avtorskem projektu Nataše Matjašec Rošker in Petje Laboviča Ne ti meni Alice (Once again) (Drama SNG Maribor, 2022). V Prešernovem gledališču Kranj je leta 2020 režirala uspešno postavitev besedila Grumove nagrajenke Tjaše Mislej Naše skladišče.