O predstavi

Rokovnjaški poglavar Groga, človek plemenitega rodu, ki mu je bila v preteklosti storjena krivica, v času francoske okupacije prevzame vodenje rokovnjaške tolpe. Čeprav vseskozi zagotavlja, da mu gre za pravico malega človeka, se na koncu njegov boj proti okupatorju izteče v osebno maščevanje. Slovenska inačica Robina Hooda, ki jemlje bogatim in daje revnim.

Miti o naših krajih počasi tonejo v pozabo in malokdo zna našteti več kot deset slovenskih junakov. Čas je, da obudimo nekatere med njimi in jih postavimo tudi na oder. Povest o rokovnjačih je privlačna za dramatizacijo in obeta preplet romantike in junaštva, saj gre za  zgodbe o ljudeh onkraj zakona, ki si življenje organizirajo po svoji meri.

Dramatizacije sta se lotila Nejc Valenti in Miha Nemec, avtorja, ki sta z duhovito odrsko priredbo gledališke zgodovine v Liferantih navdušila tako na letošnjem Borštnikovem srečanju kot Tednu slovenske drame.

O avtorju

Josip Jurčič(1844–1881) je bil eden izmed prvih slovenskih pripovednikov in realističnih pisateljev. Tematika njegovih del so nevsakdanji dogodki in ljudski posebneži, v svoja dela je vpletal kmečke značaje in slovensko narodno vprašanje. Med njegova najbolj priljubljena in brana dela prav gotovo sodi prvi slovenski roman Deseti brat. Rokovnjače je dokončal njegov prijatelj Janko Kersnik (1852–1897), pisatelj in notar, ki je v svojih delih opisoval pretežno kmečko in malomeščansko življenje, saj ga je dobro poznal (rodil se je v podeželskem dvorcu, služboval kot notar v Ljubljani in na Brdu). Bil je velik domoljub, zaradi česar je imel velikokrat težave z nemško oblastjo. Med njegova najbolj znana dela sodi roman Jara gospoda.

O režiserju

Miha Nemec (igralec in režiser) in Nejc Valenti (dramaturg) sta se potrdila kot duhovita in natančna dramatizatorja že ob predstavi Life®ranti, ki je na lanskem Borštnikovem srečanju prejela posebno nagrado po presoji žirije, na festivalu SKUP pa satirja za režijo. Prav tej njuni izkušnji gre pripisati željo po ponovnem odkrivanju in uveljavljanju starejše slovenske literature in po tem, da jo kar najbolj nazorno oživita na odru. V krstni izvedbi Rokovnjačev se za razliko od gledališke, ki sta jo predstavila v Life®antih, lotevata »mitske« zgodovine Slovencev.

O predstavi so pisali

Miha Nemec in Nejc Valenti z Rokovnjači segata še globlje v slovensko zgodovino. A njene poteze tudi tokrat prepoznavata kot sumljivo sorodne tem, ki jih nosi naša sodobnost.
Andraž Gombač, Primorske novice

Domiselna in funkcionalna scena Petre Veber, izvirno zasnovani kostumi Bjanke Adžič Ursulov, maska Mateja Pajntarja so igralcem obeh gledališč pomagali ustvariti izvrstne vloge, ki so brez zadržkov prepričale do zadnjega kotička polno dvorano. Občinstvo je doživelo, zaznalo in nagradilo sozvočje vseh ustvarjalcev predstave, ki se s svojo zasnovo in izvedbo uvršča med gledališke presežke.
Ingrid Kašca Bucik, Radio Slovenija

Nagrade

Predstava je na Tednu slovenske drame 2013 prejela Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev festivala.