Rok Vilčnik - rokgre

VEČJA OD VSEH

Nominacija za Grumovo nagrado 2018. Enoosebna gledališka igra. Stolp Škrlovec.
»In vsi bi vedeli, da nad tem ni več ničesar — ničesar lepšega, popolnejšega, čarobnejšega.«

Protagonistka monodrame večkrat nagrajenega dramatika Roka Vilčnika – rokgreja je Pikapolonica Zmagoslava Marjetica Nogavička – torej Pika Nogavička, ki je žirijo na lanskem 48. tednu slovenske drame tako očarala, da je igro upravičeno uvrstila med nominirana besedila za Grumovo nagrado. V obrazložitvi nominacije je žirija med drugim napisala:

»Večja od vseh je monodrama, katere protagonistka je Pikapolonica Zmagoslava Marjetica Nogavička – torej Pika Nogavička. Ta je za razliko od legendarne otroške junakinje zgodb Astrid Lindgren 'zrasla'. Prav odraščanje je osrednja tema drame, vključno z otroškimi sanjami, razočaranji, s telesnimi spremembami in socialnimi obveznostmi. Že v prvih stavkih izvemo, da je Pika zrasla, da je postala tudi 'odrasla', da pege prekriva s pudrom, nosi visoke pete in nogavice iste barve ter živi v garsonjeri. A besedilo ne ostane pri začetni melodramatski zasnovi in ne igra samo na čustveno noto. Vseskozi slutimo tudi Pikino notranjo premišljenost in obenem razburjenost, negotovost in izgubljenost, ki ne tvorijo le zaradi hormonov razburkanega najstništva, ampak eksistencialno bistvo sodobnega človeka. Igra nekoliko spominja na Bariccov Novecento in celo na Malega princa, ki jima ni podobna le zaradi učinkovitega prikaza drugačnosti, ampak tudi zato, ker ni namenjena otrokom, temveč odraslim. Obilica zanimivih situacij nazadnje omogoča potencialno zelo različne načine recepcije, in sicer od feministične, romantične, mladostniške do socialne in psihološke. Zato je tudi večkratno uprizarjanje ne bo izčrpalo.« (Celotna utemeljitev je v prilogi.)

V svetu, ki nas sili v uniformiranost, je Pikino življenje kot svetla luč v temnem tunelu. Njena drugačnost, nesprejemanje togih družbenih pravil in predvsem ohranjanje otroškosti nam je lahko v pomoč, ko se nam zdi, da ne moremo živeti drugače. Prepričani smo, da je vloga »pisana na kožo« igralki Vesni Slapar in režiserju Alenu Jelenu, mojstru uprizarjanja intimnih družinskih zgodb. In kar dodatno govori v prid odločitvi za uprizoritev te monodrame, je vsekakor Stolp Škrlovec, kjer se nam bo odrasla Pika Nogavička zagotovo usedla v srce.

Priporočena starost za ogled predstave: 14+

Rok Vilčnik - rokgre

Je slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, režiser, scenarist ter dramaturg. Po izobrazbi profesor likovne pedagogike, ki je več let deloval kot dramaturg v Mestnem gledališču Ptuj. Njegovo prvo izdano delo je pesniška zbirka Sanje, ki je izšla v samozaložbi leta 1994. V literarnem ustvarjanju se žanrsko ne omejuje. Pod njegovim peresom nastajajo tudi pravljice (zbirka pravljic Vesoljne pravljice (2003) in dva romana Mali ali Kdo si je živlenje zmislo? (2001) in Deset let razmišljanja (2005)), radijske in lutkovne igre, čeravno je brez dvoma najbolj uspešen prav kot dramatik.

Žirija Tedna slovenske drame je leta 2000 o njem zapisala, da gre za: »ta hip vodilno pero mlajše generacije slovenskih dramatikov.«

Vilčnikovi dramski teksti so bili petkrat nominirani za Grumovo nagrado: 2001 Blok, 2012 Baalram, 2015 Tarzan, 2017 Naše gledališče in 2018 Večja od vseh. Je prejemnik mnogih nagrad, Grumovo nagrado je prejel kar trikrat: leta 2000 za dramski tekst To, 2008 za Smeti na Luni) ter 2016 za dramski tekst Ljudski demokratični cirkus Sakešvili).

Za monokomedijo Pavlek je prejel nagrado Žlahtno komedijsko pero (2004), delo pa je bilo tudi zmagovalno na 5. festivalu monodrame na Ptuju. Za dosežke na področju kulture je prejel Glazerjevo listino (2014). Njegove drame so redno na sporedih gledališč po Sloveniji, pa tudi v tujini (Hrvaška, BIH, ZDA in Izrael).

Širša javnost ga pozna po zasedbi Patetico, katere »idejni oče« je, obenem pa tudi avtor njihovih besedil. Besedila ustvarja še za glasbeni skupini Papir in Pliš,  za Neisho je prepesnil angleška besedila v slovenščino, njegove rime pa prepevata tudi Bilbi in Severa Gjurin.

Rok Vilčnik kot avtor sodeluje tudi pri scenarijih za TV serije Naša mala klinikaLepo je biti sosed ter Ena žlahtna štorija.

 

Alen Jelen

je gledališki in radijski režiser, dramaturg in novinar. Zaposlen je v Uredništvu igranega progama Radia Slovenija, umetniško vodi ŠKUC gledališče in je tajnik Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Za svoje delo je 2011 prejel bršljanov venec ZDUS in posebno nagrado na festivalu v Isfahanu v Iranu. V Prešernovem gledališču je ustvaril nekaj nepozabnih predstav: Proti severnemu vetru in nadaljevanje Vsakih sedem valov po besedilih Daniela Glattauerja, Dvom Johna P. Shanleyja in Hildo Marie NDiaye; slednjo je režiral tudi na Radiu Slovenija, za kar je na festivalu v Veliki Britaniji prejel prvo nagrado za režijo. Nazadnje je leta 2016 v našem gledališču režiral pretresljivo predstavo Helverjeva noč Ingmarja Villqista, ki je prejela nagrado občinstva na 18. mednarodnem gledališkem festivalu Zlati lev v Umagu. V zadnjem času je režiral tudi odmevno uprizoritev Rožnati trikotnik (Bent) Martina Shermana v Cankarjevem domu (v koprodukciji s ŠKUC gledališčem), Cocteaujeve Strašne starše v MGL in Na valovih Saše Pavček v SSG Trst.

Gledalec/Watcher blogspot
Peter Šalamon
04. 03. 2020

In zakaj si je še vredno ogledati predstavo? Zagotovo zaradi fenomenalne Vesne Slapar. Zanjo je bil to velik izziv. Monodrama je v bistvu velik izziv za vsakega igralca. A vloga odrasle Pike je Vesni tako rekoč pisana na kožo, kot da je avtor pri pisanju teksta imel v mislih prav njo kot tisto, ki bo oživela njegovo odraslo Piko. Vesna gledalce dobesedno posrka v zgodbo, verjamemo ji, da je ona res ta Pika Nogavička, ki jo vsi poznamo. /.../ Njen nasmeh je nalezljiv, njena žalost tudi, njeno podajanje Pikine zgodbe je pristno. Kot da se je popolnoma našla v njej.

[pdf , 443 kb]
Gorenjski Glas
Igor Kavčič
22. 02. 2020

Vesna Slapar smelo stopi v Pikine »allstarke« in nam na trenutke daje občutek, kot da je ona sama tista odrasla Pika, ki nam pripoveduje svojo zgodbo.

[pdf , 160 kb]
Radio Slovenija 1
Magda Tušar
15. 02. 2020

/.../ Njena komično pretresljiva avtobiografska izpoved je namreč zelo sugestivna, njena čarobna moč doživlja preobrazbi iz fizičnega v duhovno, nostalgijo po preteklosti, ki je najbolj izrazito poudarjena s starim gramofonom in z glasbo na vinilnih ploščah, ob katerih podoživlja ekspresije čustvenih mejnikov in osvobajajoče katarzične trenutke, pa zamenja za samopotrditev in za bolj gotove korake v prihodnost.

[pdf , 65 kb]
Rok Vilčnik - rokgre
Premiera
14. februar 2020. Produkcija: Prešernovo gledališče Kranj
70 minut
Režiser
Alen Jelen
Dramaturginja
Marinka Poštrak
Asistentka dramaturginje
Kristina Mihelj
Kostumografka
Belinda Radulović
Avtorica glasbenega izbora
Darja Hlavka Godina
Lektorica
Barbara Rogelj
Oblikovalec luči
Bojan Hudernik
Oblikovalec maske
Matej Pajntar
Igrajo
Pika, nekoč Nogavička
Vesna Slapar
Tehnično osebje
Tehnični vodja mag. Igor Berginc Inšpicient in rekviziter Jošt Cvikl Šepetalka Kristina Mihelj Lučna mojstra Igor Berginc/Bojan Hudernik Frizer in masker Matej Pajntar Garderoberka Bojana Fornazarič Odrski tehniki Robert Rajgelj, Boštjan Marčun, Marko Kranjc Kamberov