Drage prijateljice in dragi prijatelji Prešernovega gledališča,

lep pozdrav!

V dneh, ko pišem ta nagovor, naše gledališče poka po šivih. V njem namreč že potekajo vaje za  jesenski premieri – ambiciozni predstavi z velikimi zasedbami. Obeh predstav se zelo veselim, hkrati pa sem že zdaj prepričan, da bosta odlični!

Moje zaupanje v naše gledališče ni iz trte izvito. Temelji na uspehih preteklih sezon, v katerih se dosledno uvrščamo v tekmovalne programe največjih slovenskih in tujih festivalov. Naše predstave redno prejemajo nagrade in odlične kritike ter gostujejo po vsej Sloveniji, zamejstvu in v tujini.

Predvsem pa moje zaupanje v Prešernovo gledališče Kranj temelji na vašem. Obisk dogodkov v rednem programu ter na Tednu slovenske drame, vaši odzivi in komentarji, vzdušje ob vaših obiskih nam vsakič znova kažejo, da nam zaupate in da smo znova in znova vaša izbira.

Za to zaupanje se vam zelo lepo zahvaljujemo in obljubljamo, da si bomo še naprej prizadevali zadovoljiti vaša pričakovanja, vas presenečati in navduševati.

V novo gledališko sezono se odpravljamo skupaj.

Že septembra se bomo družili na premieri in ponovitvah predstave Kot vsa svobodna dekleta Tanje Šljivar v režiji Mojce Madon. Madon je predstavnica mlajše generacije gledaliških ustvarjalk, prejemnica več nagrad za delo v zadnjih letih, lotila pa se je besedila Tanje Šljivar, prav tako mlajše avtorice, ene najodmevnejših z območja bivše Jugoslavije. Kot vsa svobodna dekleta je izrazito sodobna drama, naslanja se na dogodek iz rumenega tiska, ko se je sedem osnovnošolk z ekskurzije vrnilo – nosečih, naslavlja pa vprašanja deklet in dekliškosti, žensk in ženskosti. Prav zato so v zasedbi vse igralke Prešernovega gledališča in še dve gostji, Miranda Trnjanin in Tamara Avguštin, zdaj že naši stalni sodelavki.

Predstava nam bo na drzen, predrzen, a hkrati humoren način odstrla pogled na svet skozi oči nosečih najstnic in skozi oči prodornih ustvarjalk vseh generacij.

Drugi študij, ki že poteka, je novo sodelovanje s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu: skupaj pripravljamo postavitev klasičnega odrskega besedila, Büchnerjevega Woyzecka. Gre za besedilo, ki od nastanka v turbulentnih 30. letih 19. stoletja ves čas vznemirja gledališke ustvarjalce po vsem svetu in se ga uprizarja spet in spet. Režijsko taktirko je v naši postavitvi prevzel Igor Pison, uspešen slovenski režiser srednje generacije, ki deluje v slovenskem, italijanskem in nemško govorečem prostoru.

Besedilo Woyzeck je v mnogočem oralo ledino. Mladi, zelo prezgodaj preminuli Büchner je v njem kršil vsa pravila časa, v katerem je nastalo, med drugim je Woyzeck verjetno prvi dramski junak z družbenega dna. Drama prvenstveno naslavlja prav to – identiteto in stisko človeka, odrinjenega z družbe, potlačenega in zatrtega, nemočnega – in v njem išče odgovore na vprašanja naših lastnih stisk in ujetosti v kompleksnem, pogosto prezahtevnem mehanizmu življenja. S SSG Trst bomo združili moči: v predstavi nastopajo vsi naši igralci, kolegice in kolegi s tržaškega gledališča ter gost. Tržaško premiero načrtujemo oktobra, kmalu za tem pa še kranjsko, postavitev pa se bo težkih tem lotevala tudi z dobršno merico absurdnega humorja.

Jeseni se k nam s študijem za decembrsko premiero vrača občinstvom Prešernovega gledališča dobro znani režiser Ivica Buljan. Lotil se bo sodobnega švedskega besedila Mattiasa Anderssona Razodetje, v katerem se bomo v formatu družinske drame posvetili vprašanju verovanja. Predstava nam bo prek usod treh parov, v katerih odnose posežejo razodetja, močna verska prepričanja, razkrila, kam se ljudje zatekamo, ko potrebujemo pomoč od zgoraj, od zunaj, zunaj sebe in sveta, ki nas obkroža – in kaj to pomeni za naše bližnje.

Tudi v Razodetju se veselimo nastopov našega odličnega ansambla, gosta ter Buljanove prefinjene, a odločne režijske poetike.

Vse tri naštete predstave iz različnih zornih kotov osvetljujejo slehernika, ki išče moč in pogum, možnost in zmožnost, ki se odločno in pogumno zazira v prihodnost. In razmerja moči so tudi tema zadnje premiere naše sezone 2024/25 – Gospodarjev neumnosti. Tu gre za tandem Jureta Karasa in Tijane Zinaić, ki sta v preteklih letih ustvarila vrsto uspešnih in zabavnih predstav. Besedilo, ki ga Karas piše po naročilu prav za naše gledališče, bo v prvi vrsti komedija ali, kot pravi Karas sam, vesela tragedija, posvečena razmerjem moči v vseh naših odnosih: s šefom, partnerjem, z župnikom, z najemodajalcem, z oblastjo.

V manjši zasedbi naših izvrstnih komedijantov se nadejamo ostre, hudomušno našpičene predstave, utečeni ustvarjalni tandem pa bo odprl 55. Teden slovenske drame.

Za peto abonmajsko predstavo pa smo se dogovorili za izmenjavo s Slovenskim narodnim gledališčem v Novi Gorici. V Kranj bomo pripeljali Pet vrst tišine Shellagh Stephenson v režiji Maše Pelko, uspešno predstavo, ki je bila uvrščena tudi v tekmovalni program letošnjega Borštnikovega srečanja. Gostili bomo tri odlične igralke SNG Nova Gorica v pretresljivi zgodbi, ki se odvije ob truplu družinskega očeta in v kateri se ena za drugo odstrejo tančice nasilja v družini.

V sezoni, ki prihaja, se bomo z junakinjami in junaki smejali in jokali, se z njimi veselili in obžalovali, predvsem pa bomo pričakovali in se na pot, v prihodnost, vedno znova odpravljali z odločnim, dvignjenim pogledom in drznim iskrenjem v očeh.

O tem sem prepričan. Zaupam nam, ker nam zaupate vi.

Zaupate pa nam lahko tudi, da bomo v Prešernovem gledališču Kranj tudi v sezoni 2024/25 ob sobotah znova gostili najboljše predstave za najmlajše, izbrane predstave za odrasle in mlade, vrhunce slovenske gledališke produkcije pa na 55. tednu slovenske drame.

Prešernovo gledališče Kranj bo še naprej pokalo po šivih – od dobre drame!

Jure Novak