Moč srca, pogum duha
Drage in spoštovane gledalke, dragi in spoštovani gledalci Prešernovega gledališča Kranj,
v svetu, ki se prelamlja med starim in novim, med negotovostjo in prgiščem upanja, je gledališče ostalo prostor, kjer si človek še vedno lahko vzame čas za vprašanja, ki jih drugje morda potiska ob rob. Vprašanja, ki ponujajo zrcalo realnosti ali pa okno v svet utopije – v živem stiku z gledališko skupnostjo.
Prihajajočo sezono je v večji meri zasnoval Jure Novak, kot predhodne pa tudi ta v sebi in v svojem geslu nosi obljubo, da bomo skupaj prehodili pot, ki bo več kot le niz predstav. Sezona 2025/2026 bo pot iskanja in priznavanja moči, ki jo nosimo v sebi: moč srca, pogum duha.
V ospredje bodo stopile zgodbe, ki moči ne razgaljajo le s perspektive surove sile, trdnosti, temveč ravno obratno: kakšna moč in pogum izvirata iz človeške krhkosti, ranljivosti in skrbi (za drugega)? Si danes sploh še lahko dovolimo občutljivost, ki gradi empatične odnose in ne le hierarhičnih vzorcev? V času vojn in ekološke katastrofe sploh še zmoremo in upamo zamišljati prihodnost in utopijo?
V ospredju štirih novih uprizoritev bodo ženske figure, ki so bile v dolgih stoletjih tiste, ki trpijo, čakajo, molčijo ali v senci, nevidne, oblikujejo tokove usode – tokrat pa bodo v središču odrskega dogajanja. Sezono bomo odprli septembra s premiero predstave Don Kihot, ki je bila sen, ki nastaja v koprodukciji z Mestom žensk in v režiji Žive Bizovičar. Uprizoritev sledi romanu Kathy Acker, ki apropriira Cervantesov viteški roman, za osrednji lik pa postavi Don Kihoto – žensko, ki v zblaznelem, krutem in neljubečem svetu išče ljubezen.
Oktobra bo sledila koprodukcija s SLG Celje. Po motivih proznih del Ivana Cankarja bo uprizoritev In mnogi drugi … avtorjev Bora Ravbarja in Varje Hrvatin stereotipno cankarjansko mater osveženo osvetlila z vidika razrednega sramu.
V ospredju novembrske premiere Lepotne kraljice Leenane v režiji Luke Marcena bo odnos med materjo in hčerjo. Mojstrski dialogi Martina McDonagha (gotovo se ga spomnite po filmu Duše otoka) brutalno iskreno in neusmiljeno duhovito naslikajo portret življenja v majhnem kraju in posameznikov v njem.
Zadnja premiera sezone, ki bo konec marca odprla 56. Teden slovenske drame, pa bo uprizoritev z Grumovo nagrado ovenčanega besedila Anje Novak – Anjute Tekst telesa. Režiserka predstave Tjaša Črnigoj, ki se v zadnjih letih pri svojem delu osredotoča na zgodbe žensk in njihovih teles, bo uprizoritvi dala glas telesu besedila.
Peto predstavo našega abonmaja si boste abonenti lahko izbrali sami. V goste bosta namreč prišli dve predstavi: V iskanju izgubljenega jezika Gorana Vojnovića v režiji Janusza Kice in produkciji SNG Nova Gorica ter Zakaj sva se ločila Katarine Morano v režiji Žige Divjaka in produkciji MGL.
Ne bomo pozabili niti na naše najmlajše občinstvo, saj bomo oktobra uprizorili novo predstavo za otroke Pu, ki je nastala po motivih zgodb A. A. Milneja ter v režiji in avtorski priredbi Maše Pelko.
Sezona 2025/2026 je povabilo mlajšim gledališkim glasovom, da s svojim pogledom, drznim odrskim jezikom in neizogibnim pogumom nagovorijo čas, v katerem živimo. Morda prav oni najmočneje občutijo, kako hitro in hkrati počasi se spreminja svet, kako globoke so rane preteklosti in kako uporna zna biti prihodnost. Sezono bodo stkale predstave, ki se lotevajo intimnih in družbenih tem, iz pripovedi o ljubezni, ki presega pravila, o pogumu, ki se ne meri v velikih gestah, temveč v tihem vztrajanju, o ženskem telesu kot bojišču in zatočišču, o glasu, ki si izbori pravico, da je slišan, o pogledih, ki prelomijo tišino, o skupnostih, ki vztrajajo. O upanju, ki se znova in znova rodi iz razbitin. V tej sezoni bomo verjeli v moč zgodb, ki zdravijo in vznemirjajo, v glasove, ki spremenijo tišino, in v ljudi, ki si upajo. Na odru in v občinstvu.
Pozdravljam vas v imenu celotnega kolektiva PGK in vas vabim, da skupaj z nami vstopite v skupno, srčno in pogumno popotovanje po sezoni 2025/2026, kjer bodo čustva brez cenzure in kjer bo ranljivost dobila obraz poguma – srce in duh ne poznata omejitev!
Rok Bozovičar