Lepotna kraljica Leenana pred premiero

V Prešernovem gledališču Kranj bomo v petek, 28. novembra 2025, premierno uprizorili sodobno irsko dramo Martina McDonagha LEPOTNA KRALJICA LEENANA v režiji Luka Marcena.

Lepotna kraljica Leenana pred premiero

V Prešernovem gledališču Kranj bomo v petek, 28. novembra, premierno uprizorili sodobno irsko dramo Martina McDonagha LEPOTNA KRALJICA LEENANA v režiji Luka Marcena.

Martin McDonagh (1970), angleško-irski dramatik, scenarist in filmski režiser, je eden najbolj izvirnih glasov sodobne dramatike in filma. Njegove drame so bile uprizorjene na najuglednejših svetovnih odrih – od londonskega West Enda do Broadwaya. V devetdesetih letih 20. stoletja je izjemen uspeh požel prav s prvencem Lepotna kraljica Leenana, ki skupaj z dramama Lobanja v Connemari in Samotni zahod tvori t. i. Leenansko trilogijo. Tej je sledila še Aranska trilogija, ki jo sestavljajo drame Kripl iz Inishmanna, Poročnik z Inishmora in Duše otoka (po motivih te drame je McDonagh leta 2022 posnel istoimenski film, ki je prejel številne nagrade, med njimi tri zlate globuse in štiri BAFTE, pa tudi devet nominacij za oskarja).

Leenane je majhno podeželsko mesto v divji pokrajini Connemara na zahodni obali Irske. Kraj, kjer se med seboj vsi poznajo in so ujeti v rutino, dolgočasje, spomine, želje in sanje, obenem pa v domovih vznikajo mučni, nasilni in dehumanizirani odnosi. »Ljudje, ki živijo v konfliktnih družinskih odnosih, imajo redke in površne stike z ljudmi zunaj družine, njihov svet je omejen in imajo malo življenjskih izkušenj. V ruralnem okolju, ki ga opisuje dramsko delo, so tudi sosedski odnosi pogosto prisilni in toksični. Ljudje so zagrenjeni, se pomilujejo in se sami sebi zdijo žrtev bližnjega človeka, krivca za njihov bedni položaj. Ne marajo ne sebe ne drugih,« je za gledališki list zapisala Darja Zaviršek.

Sredi Leenana tako v zatohli kuhinji izpraznjenega doma poteka tiha, a neusmiljena vojna med Mag in Maureen Folan – materjo in hčerjo, bolehno hipohondrinjo z neštetimi zahtevami in nerealizirano samsko žensko brez ljubezenskih izkušenj, a z velikimi sanjami. »Obsojeni sta na groteskno sobivanje, skupno životarjenje in medsebojno odvisnost. Njun odnos je že zdavnaj prestopil mejo ljubezni in se giblje med skrbjo in ujetostjo. Mag in Maureen se iz dna srca sovražita, a se tudi obupno potrebujeta. Ker nobena ne zmore živeti lastnega življenja, se zajedata druga v drugo. Ljubezen se izrodi v nadzor, skrb v manipulacijo, bližina v posesivnost. A ravno v teh izkrivljenih razmerjih vznikne izjemno ostra in neusmiljena črna komedija vsakdanjosti, ki je preveč realna, da bi se ji povsem sproščeno smejali, hkrati pa je ne moremo brez zadržkov obsojati,« ugotavlja režiser Luka Marcen.

Iz na videz vsakdanjih banalnosti ves čas podtalno vznika nasilje kot posledica frustracij in čustvenih travm preteklosti. »Banalnost zla ima v Lepotni kraljici Leenana ob kuhinjskem koritu nešteto obrazov in oblik sadističnega izživljanja in mučenja. Tako kot imata nešteto obrazov mati in hči, saj McDonagh spretno krmari med sočutjem in sovraštvom, ki ju vzbujata pri gledalcih; ko se že zdi, da je mati Mag le nemočna, bolna stara ženska, na milost in nemilost prepuščena sovražni hčerki, nas McDonagh že naslednji hip preseneti z obratom in nenadoma se situacija diametralno obrne,« je povedala dramaturginja uprizoritve Marinka Poštrak in dodala: »Čeprav se McDonaghov svet zdi poln krvi in trupel, v bistvu govori o pomanjkanju čustvenega dotika. Njegovo nasilje je simptom, ne vzrok. Njegovi liki so lačni bližine, a nesposobni ljubezni in sočutja, in prav zato posegajo po nasilju, kot da bi šlo za jezik, ki ga edino še razumejo. Smeh, ki ga sprožajo pri gledalcih, ni olajšanje, ampak obramba. Smejemo se, ker je preveč grozno, da bi jokali. Nasilje v McDonaghovem gledališču razgalja človeško nemoč. Za vsakim udarcem, za vsakim trpinčenjem, za vsakim ubojem zazija brezupna praznina – in prav v tej praznini se skriva njegovo najbolj pretresljivo spoznanje, da je največja grozljivost sveta v tem, kako navajeni smo že postali na nasilje in kako banalni ter hkrati globoko patološki razlogi nas pripeljejo do njega.«

Sama postavitev drame je ustvarjalcem predstavljala svojevrsten izziv: »Redko imamo priložnost delati s tako izjemno napisanim materialom, besedilom, ki je premišljeno v številnih pogledih in kaže na izredno veščo gledališko pisavo – tako glede dialogov kot pri gradnji dogajanja. To je po svoje darilo in peza: besedilo nam ogromno daje, hkrati pa od nas ogromno zahteva. Pisava te vrste ne dovoljuje eksperimentov in konceptov, ampak zahteva predvsem, da ji zaupamo, sledimo, pri tem pa jo uprizarjamo temeljito in brez bližnjic. V središču naše predstave tako ni spektakel, ampak drobno, intimno gledališče malih, a usodnih dogodkov. Uprizoritev odpira možnosti za premišljen dialog, gledališče pogledov, atmosfer in predvsem številnih detajlov. Zato je naša Lepotna kraljica Leenana sledila logiki filmskega uprizarjanja in v središče postavila tisto, kar je v gledališču najdragocenejše – človeka v vseh njegovih plasteh in izrazih. Zaradi izjemnih igralcev Prešernovega je to mogoče v vsej razkošnosti sodobnega gledališča,« je povedal režiser Luka Marcen.

»Vesel in ponosen sem na način, kako na videz preprosta zgodba na našem odru v režiji Luke Marcena in vrhunski izvedbi našega ansambla dobi kompleksno globino, kako se tragedija in komičnost v njej neizogibno prepletata, kot opomin, da se največje drame odvijajo prav med tistimi, ki so si najbliže. Lepotna kraljica Leenana je drama, ki kljub navidezni preprostosti okolja, v katerem se dogaja, odpira najgloblje teme bližine, samote in ujetosti. McDonaghov Leenane namreč ni le oddaljen, ruralen kraj, temveč duševna pokrajina, prežeta z neuresničenimi željami in potlačenimi spomini. V tem svetu ni junakov, temveč ljudje, ki se krhko borijo proti praznini. Naša uprizoritev izpostavlja tako tišine kot smeh: smeh je v tej odrski zgodbi rez, ki razkriva tanke meje med ljubeznijo in manipulacijo, skrbjo in zlorabo, tišine pa skrivajo resnice, ki jih liki ne zmorejo izreči,« je dodal direktor gledališča Rok Bozovičar.

Prve ponovitve predstave bodo na sporedu: 1., 6. in 17. decembra ob 19.30.

Ustvarjalci

Prevajalka Tina Mahkota

Režiser Luka Marcen

Dramaturginja Marinka Poštrak

Scenograf Lin Martin Japelj

Kostumografka Ana Janc

Avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar

Oblikovalka odrskega giba Lara Ekar Grlj

Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak

Lektorica Tatjana Stanič

Oblikovalec maske Matej Pajntar