MAMA Floriana Zellerja pred premiero

Prva slovenska uprizoritev večplastne, pretresljive zgodbe, ki govori o bolečini in osamljenosti Mame, ki se sooča s sindromom »praznega gnezda«. Premiera: 1. oktobra ob 19.30, ponovitve: 2., 6., 7. in 8. oktobra ob 19.30

Florian Zeller

MAMA

Prva slovenska uprizoritev večplastne, pretresljive zgodbe, ki govori o bolečini in osamljenosti Mame, ki se sooča s sindromom »praznega gnezda«, bo v petek, 1. oktobra, ob 19.30, v vrhunski igralski zasedbi Darje Reichman, Boruta Veselka, Blaža Setnikarja in Doroteje Nadrah.

Kot izpostavlja dramaturginja in umetniška vodja sezone Marinka Poštrak, gre za virtuozno napisan tekst. Zanj se je odločila, ker se ji je zdel »izjemno poglobljen, s psihoanalitičnim uvidom, neverjetnimi obrati, v katerih se izgubljajo in iščejo vsi junaki te fascinantne drame, ki odpira polje mita o materinski ljubezni, ki ga bolj ali manj doživljajo vse družine. Florian Zeller na slogovno prepoznaven in izpiljeno minimalističen način, s skopimi, a enigmatično dvoumnimi stavki v tekočem dialogu, predvsem pa z neprestanim spreminjanjem perspektive izrekanja 'objektivne resnice' pred nami razgrinja čustveno izvotljene odnose v družini, katerih posledica so Mamina osamljenost, njeno boleče soočanje s sinovim odhodom od doma in slutnja, da jo mož vara, oziroma njegova čustvena odsotnost. […] Seveda je odločitvi za to besedilo v veliki meri botrovalo tudi dejstvo, da imamo igralko Darjo Reichman, saj se zdi, kot da bi bila vloga tako rekoč napisana zanjo. Darja je izvrstno ustvarila ta lik, to vlogo in z gotovostjo lahko rečem, da je to ena njenih najzahtevnejših vlog doslej – pa jih ni bilo malo.«

Režiser Ivica Buljan je povedal, da gre pri Zellerjevi trilogiji Oče, Sin, Mati za edinstven poskus kategoriziranja psiholoških težav modernega človeka, pri čemer je besedilo Mama – kot ugotavlja tudi sam avtor – izmed trojice najbolj enigmatično in obenem najbolj gledališko. Liki niso napisani linearno, ampak pred gledalca postavljajo vprašanje, ali je vse to, kar smo gledali, resničnost ali paralelna fikcija, ki temelji na resničnosti. »To besedilo je črna farsa, ki prikazuje labirint čustev med ženo in možem ter materjo in sinom, in ko poskuša odgovoriti na vprašanje, ali lahko ljubimo preveč, odzvanja kakor bolesten odmev. Pripelje nas do samega dna in nas ne izpusti več. Govori o obsesiji dvakratno zapuščene ženske, o bolečini in samoti matere, ki gleda, kako njena otroka odideta, in ki v svoji hiši ostane sama. Tako kot druge ženske je tudi Anne naredila vse za svoja otroka, za svojega moža, za svoj dom; toda minevala so leta in otroka sta odšla, sin, hči – in zdaj še njun oče. Nenadoma se znajde sama v kraljestvu, iz katerega vsi bežijo.…«

Zeller se spretno poigrava z resničnostjo izrečenega, ki jo gledalec skozi labirint Mamine stiske iz prizora v prizor sestavlja po koščkih. Gre namreč za variacije pogovorov med Mamo in Očetom, Mamo in Sinom, Očetom in Sinom ter Mamo in Dekletom, ob katerih se skupaj z Mamo tudi gledalci izgubljamo v blodnjaku različnih scenarijev, ki jih »zapisuje« njeno hrepenenje po izstopu iz nevzdržne spirale osamljenosti, v kateri se vrtinči na tanki meji med stvarnostjo in imaginacijo, norostjo in bolečino, materinsko ljubeznijo in bolestno posesivnostjo.

Ustvarjalci

Prevajalka Suzana Koncut

Režiser Ivica Buljan

Umetniški svetovalec Robert Waltl

Dramaturginja Marinka Poštrak

Scenograf in kostumograf Rudy Sabounghi

Skladatelj in avtor priredbe songa Parle-lui de moi Mitja Vrhovnik Smrekar

Lektorica Barbara Rogelj

Oblikovanje svetlobe in videa Toni Soprano Meneglejte in Sonda 13

Oblikovalec maske Matej Pajntar

Asistentka dramaturginje Manca Majeršič Sevšek

Asistentka kostumografa Bojana Fornazarič