Razodetje pred premiero

V Prešernovem gledališču bo v soboto, 7.decembra 2024, premiera prve slovenske uprizoritve sodobne švedske drame Mattiasa Anderssona RAZODETJE v režiji Ivice Buljana.

Razodetje pred premiero

V Prešernovem gledališču Kranj bo v soboto, 7. decembra 2024, prva slovenska uprizoritev sodobne švedske drame Mattiasa Anderssona Razodetje v režiji Ivice Buljana.

Švedski dramatik Mattias Andersson se prvič predstavlja v slovenskem gledališkem prostoru in veseli smo, da ga bomo gostili tudi na sobotni premieri, pred tem pa tudi na pogovoru.

Avtor se v svojih dramah (Duševna stanja Švedske, Idiot, Determinizem, Mi, ki smo morali podoživeti svoje življenje, Zadnja minuta) in seveda tudi v besedilu Razodetje dotika žgočih družbenih vprašanj in duševnih stisk ljudi v svetu, ki drvi v katastrofo.

»Kaj dandanes pomenijo alternativna dejstva? Kako se lahko sporazumevamo v moderni pluralistični družbi, ki jo prežema toliko različnih mnenj? Predstava se med drugim vrti okoli teh vprašanj,« je povedal Mattias Andersson v intervjuju za spletni časopis Kulturbloggen. »Koncept Boga v 90. letih prejšnjega stoletja skoraj ni obstajal. Danes je beseda 'Bog' – pa tudi beseda 'narod' – z vso silo spet prišla v ospredje«.

Prav ta tematika je pritegnila tudi režiserja uprizoritve Ivico Buljana: »V svojem delu stremim h globokemu raziskovanju notranjih svetov dramskih oseb, njihovih skritih travm in disonantnih želja. Razodetje Mattiasa Anderssona mi je omogočilo vstop v zelo aktualne in obenem zelo kompleksne družbene in psihološke fenomene. Drama se loteva moralnih, filozofskih in političnih vprašanj, hkrati pa razkriva negotovosti in strašne posledice naših osebnih odločitev. Gledalec je prek teh dramskih oseb priča fatalističnemu iskanju smisla v času, ki v Baumannovih očeh postaja vse manj 'topičen' in vse bolj 'retrotopičen'. Včasih mislim, da je prav ta občutek, občutek nostalgije po nečem, kar je minilo in ni več dosegljivo, bistvo temeljnih problemov v dramah, kot je Razodetje. Ne samo da so osebe ujete v mrežo preteklih želja in idealov, temveč so tudi njihovi medosebni odnosi osvetljeni s to fantazijo o minulem. Radi bi bili nekaj, česar več ni, preprosto zato, ker niso sposobni prepoznati sedanjosti v vsej svoji tragičnosti.«

V drami vzporedno tečejo zgodbe treh parov in od boga ter ljudi zapuščene brezdomke, ki jim je skupen »božji klic«, zato se čutijo poklicani na posebno »misijo«.

Mikael, dobro situiran moški srednjih let, se kljub dolgoletni zvezi s Sussano nenadoma čuti poklicanega, da s svojo »ljubeznijo« odreši klošarko Mario; ob bližnji deponiji se dva brata, Sam in Tim, odvisnika od drog sprašujeta o Bogu in hkrati razčiščujeta svoje travmatično otroštvo in odnos do staršev; sedemnajstletno Jennifer pa Bog nagovarja k terorističnemu napadu, da bi na ta način (od)rešila svet. Medtem Maria, ki je edina živela v globoki veri, le-to postopoma izgublja. Skozi premišljeno gradacijo fragmentarno nanizanih dialogov treh parov se nam odpirajo zmeraj globje in globje osebne stiske dramskih likov in njihov verski fanatizem. Izkaže se, da so v imenu Boga pripravljeni žrtvovati svoje najintimnejše odnose in celo ubijati, da bi na koncu drame obstali pred vrati biblijskega razodetja, kot napovedjo raja ali apokalipse.

»Vse te teme je Andersson povezal v močno dramaturško celoto, ki odpira prostor za globlji premislek o stanju naše družbe – o tem, kako živimo, kaj nas žene in kaj uničuje. Razodetje gledalca poziva, naj ne spremlja samo tragičnih dogodkov, temveč naj se preizpraša o vsakodnevnem iskanju smisla v času, ki se vse bolj dozdeva nepopravljivo pogubljen, kot nek retrotopični ideal, ki je za zmeraj izginil,« je še povedal režiser.

Foto: Nada Žgank

Tudi dramaturginja Marinka Poštrak dramo vidi kot »večplastno in izjemno močno analizo sodobnega časa, v katerem se ljudje zaradi izgube smisla zatečejo v skrajni verski fanatizem, ki na široko odpira vrata v apokalipso. Osupljiva pa je tudi naelektrena napetost prizorov treh 'dvojic', ki jih avtor prepleta z monološkimi izpovedmi sprva edine preproste, a več kot očitno ortodoksne vernice Marie ter gradira posamezne zgodbe s prekinitvami v najbolj napetih trenutkih, da bi na koncu kulminirali v katarzično razodetje prepleta njihovih osebnih zgodb na smetišču apokaliptične vizije sveta«.

»Videti Ivico Buljana na delu z igralsko zasedbo in z globokim razumevanjem plasti besedila je velika čast in užitek, njegova osredotočenost in motivacija sta izjemen pogon igralskim kreacijam, ki razodevajo pozorno raziskavo notranjih travmatičnih svetov likov. V fascinantni scensko-vizualni odrski postavitvi in živi glasbeni spremljavi bo Razodetje zagotovo polnokrvno gledališko doživetje, utemeljeno na prepričljivi dramski osnovi: igralskemu dialogu,« je pred sobotno premiero povedal v. d. direktorja Prešernovega gledališča Rok Bozovičar.

V uprizoritvi nastopajo Aljoša Ternovšek, Vesna Jevnikar, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Miha Rodman, Živa Selan in Branko Šturbej kot gost.

Predstavo bo obogatila tudi živa avtorska glasba z mini orkestrom pod glasbenim vodstvom mladega skladatelja Vida Ožbolta, ki prvič sodeluje z našim gledališčem; prav tako se prvič v PGK predstavlja priznani scenograf Aleksandar Denić, umetniški svetovalec je bil Robert Waltl, kostume podpisuje Ana Savić Gecan ob pomoči asistentke Hane Tavčar, lektorica je Barbara Rogelj, oblikovalec svetlobe Sonda Trinajst, avtorica videa Toni Soprano Meneglejte, masko pa je ustvaril Matej Pajntar. Besedilo je prevedla Jana Klenovšek Kocjan, zahvaljujemo se tudi Švedskemu svetu za umetnost Kulturrådet, ki je s subvencijo podprl prevod.