ZAPRTA ŠTUDIJA. "New Constructive Ethics" pred premiero
V Prešernovem gledališču Kranj bomo v torek, 27. septembra, ob 19.30 premierno uprizorili sodobno dramo Ivana Viripajeva Zaprta študija. »New Constructive Ethics« v režiji Nine Rajić Kranjac.
»Pred nami je premiera inspirativne, zahtevne predstave. V dialogu vrhunskega dramatika in izjemno ustvarjalne režiserke v odlični formi Zaprta študija na izredno kompleksna vprašanja našega časa odgovarja organsko, lucidno in predvsem – gledališko,« je v uvodu povedal direktor in umetniški vodja Prešernovega gledališča Jure Novak.
»Kako biti in ostati etičen?« je vprašanje, ki nam ga ob dilemah posameznikove svobode, človečnosti, ekologije, nasilja, neenakosti, smisla in seveda Boga provokativno zastavlja dramatik Ivan Viripajev. Skozi formo dobro plačane ankete oziroma intervjujev treh uveljavljenih znanstvenikov se nam v drami postopoma razkrivajo ne le znanstvena, ampak tudi etična in intimna stališča integralne psihologinje Monike Borovski, biologinje Rachel Donelan in nevrobiologa Morgana Smitha, ampak tudi neskladje med njihovimi profesionalnimi stališči in intimnimi, zasebnimi življenji. Postopoma se namreč izkaže, da je njihovo privatno življenje v nasprotju z njihovimi strokovnimi stališči in da se zmeraj bolj zapletajo v kontradiktornost lastnih izjav in stališč. Posebej problematična pa postane »študija« na tistem mestu, ko trčijo etične norme anketirancev o evolucijskem razvoju »višje razvitih posameznikov« ob problem razrešitve vprašanja nasilja in zla v družbi, kjer se vsi trije anketiranci znajdejo na spolzkih tleh evgenike in relativnosti vprašanja posameznikove svobode. Hkrati pa dramatik izpostavlja tudi etično problematičnost t. i. zaprte študije, ki pod pretvezo »reševanja sveta« zbira podatke, z njimi manipulira in jih več kot očitno tudi zlahka zlorablja, o čemer priča tudi pričujoči dramski tekst. Več kot očitno je, da cilj organizatorjev, ki se skrivajo pod maskami, ni vzpostavitev pravičnejšega in bolj humanega sveta, saj je ključno vprašanje, »kako rešiti svet« – s predlogom o izbrisu »evolucijsko manj razvite populacije«, ciljano v razkritje prepletenih ter na laži temelječih intimnih odnosov in osebnih stališč anketirancev, ki so v očitni diskrepanci z znanstvenimi stališči, ki jih zagovarjajo.
»Predstava je poskus uprizoritve dihotomije med javnim in zasebnim življenjem protagonistov. Njihovih političnih, ekoloških, ekonomskih in čisto zasebnih prepričanj. Ta konfliktnost in izkrivljenost resnice nas je inspirirala, da smo poskušali ustvariti uprizoritev, ki bi omogočila meditacijo o ključnih vprašanjih reševanja sveta, hkrati pa nas je zanimalo preučiti zahodnocentrično privilegirano pozicijo belih intelektualcev. Če bomo uspeli ljudi vsaj malo razjeziti, smo naredili veliko delo,« je sklenila režiserka Nina Rajić Kranjac.
USTVARJALCI
Prevajalec Miha Javornik
Režiserka Nina Rajić Kranjac
Dramaturga Tibor Hrs Pandur, Marinka Poštrak
Scenografka Urša Vidic
Kostumografka Marina Sremac
Skladatelj Branko Rožman
Oblikovalec svetlobe Borut Bučinel
Lektorica Maja Cerar
Oblikovalca maske Matej Pajntar, Alja Sušnik
IGRAJO
Monika Borovska, psihologinja Darja Reichman
Rachel Donelan, biologinja Tamara Avguštin k. g.
Morgan Smith, nevrobiolog Branko Jordan k. g.
Moški glas Borut Veselko
Ženski glas Doroteja Nadrah
Inspicient Ciril
---
LAŽNA IZJAVA ZA JAVNOST
»Najprej se človek ne rodi kot državljan svoje dežele, ne rodi se kot predmet nacionalne kulture in tudi ne kot nosilec določenega jezika. Predvsem se rodi svoboden.«
Honora Bfasa, Nobelova nagrajenka za mir, borka za človekove pravice iz Kenije
»Razlog za laž je struktura te družbe ...« Ivan Viripajev
Predstava je rekonstrukcija dogodka, ki ga je sprožila mednarodna raziskava New Constructive Ethics, ki jo je leta 2019 izvedla organizacija Global Construction po naročilu Centra mednarodnih bioloških raziskav podjetja New World Security. Uprizoritev temelji na razkritju treh intervjujev s tremi udeleženci raziskave, ki jo je iz zaupnih virov pridobil dramatik Ivan Viripajev in jo priredil v dramsko obliko. Uvodoma je navedel, da je organizacija Global Construction v času poteka raziskave, iz katere je črpal, intervjuvala 150 ljudi različnih starosti, spolov, narodnosti in državljanstev. Večinoma so bili to znanstveniki, zdravniki, psihologi, virologi, politiki in umetniki. Ideja, da bi iz tega naredili gledališko predstavo, pripada režiserki Nini Rajić Kranjac, Prešernovemu gledališču Kranj in ustvarjalni ekipi, ki je te materiale razumela kot poročila o zlorabi sveta, zlorabi lastne sreče in lastnih potreb udeležencev. Zaradi pomanjkanja sistemskih rešitev neenakosti, okoljskih problemov in ekonomskega izkoriščanja, ki jih kljub grozeči globalni ekološki katastrofi izražajo udeleženci raziskave, so avtorji uprizoritve sklepali, da osebna hipokrizija intervjuvancev odseva njihovo zahodnocentrično, privilegirano pozicijo, ter se odločili odkriti, zakaj lažejo in zakaj tako visoko izobraženi posamezniki niso zmožni odgovoriti na najbolj pereča vprašanja usode človeštva in življenja na Zemlji. Na željo preživelih in iz spoštovanja do mrtvih so vsa imena izmišljena. Vse ostalo pa je čista resnica.
T. H. P.
18. september 2022
