Maruša Krese

DA ME JE STRAH?

Družinska drama
Družinska drama

Maruša Krese

DA ME JE STRAH?

Kako govoriti o vojni?

V svojem avtobiografskem romanu Da me je strah? se je pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese dotaknila zmeraj znova vznemirljive in travmatične teme druge svetovne vojne na slovenskih tleh. Zgodba o njeni družini se v romanu začne leta 1941 skozi osebno izpoved mladega partizanskega para, avtoričine mame in očeta, ki se nenadoma znajdeta v srčiki vojne vihre sredi kočevskih gozdov, kjer se bije borba za zmago in se sprejemajo odločitve o življenju in smrti, predvsem pa se odvija krut in neizprosen boj za preživetje, v katerem ni prostora za strah, čeprav ta nekje globoko seveda obstaja. Avtorica z izjemno tenkočutnostjo skozi oči svojih mladih in na hitro odraslih staršev izriše vse etične in ideološke dileme, pred katere sta v partizanih postavljena On in Ona, kar pa se seveda nadaljuje tudi v povojnem času vzpostavljanja nove oblasti in vloge posameznika v trdo vzpostavljenem ideološkem sistemu, v katerem je družina postavljena na drugo mesto. In prav na tem mestu, v času obnove domovine, se izpovedi staršev leta 1952 priključi še avtoričin glas – glas njune hčerke Maruše. Njen izrazito osebni in velikokrat kritični pogled na vojno in povojni čas izpostavlja vprašanja, ki Slovence razdvajajo še danes in s katerimi želi avtorica razrešiti svoje intimne in ideološke dileme, »konflikt« s starši kot tudi svojo tujost ter beg iz Slovenije v svet. Zgodba Maruše Krese o tem, kako govoriti o vojni, je zato predvsem zgodba o pogumu ljudi med vojno, pa tudi o pogumu, kako govoriti o vojni brez mitološkega poveličevanja ali omalovaževanja. Predvsem pa je zgodba o pogubnih posledicah vsake vojne, saj za sabo ne pušča samo smrti in razdejanja, ampak tudi neizbrisne travme v ljudeh, ki se vlečejo celo čez več generacij. Še posebej je ta misel žal še toliko bolj boleča ob grozotah vojne v Ukrajini in njenih grozljivih posledicah …

Roman, ki izpostavlja predvsem ženski pogled na vojno, bo v dramsko obliko prenesla dramatičarka in dramaturginja Simona Hamer v sodelovanju z režiserko Anđelko Nikolić, ki je o delu Maruše Krese med drugim zapisala: »Forma tega (avto)biografskega romana je zelo preprosta, saj se pravzaprav sestoji iz treh monologov dveh generacij – mame in očeta Maruše Krese (partizana in pozneje funkcionarja SFRJ) in nje same, ki je preživela razpad te države in se tudi sama zelo angažirala pri saniranju njenih bolečih posledic. Predvsem pa mi je zanimivo dejstvo, kako je roman osvobojen vsakršne sentimentalnosti in kakršne koli nostalgije in kako jasno odslikava situacijo in svetovni nazor mladega človeka ter kako se je ta spremenil (in se še zmeraj spreminja) v obdobju manj kot enega stoletja.«

»Da me je strah? je angažirano in senzibilno umetniško prevpraševanje junaštev in travm. Skozi restavriranje (svoje lastne) družinske zgodovine – z začetkom globoko v Kočevskem rogu leta 1941 in (odprtim) koncem s svežimi grobovi na sarajevskem olimpijskem štadionu – Maruša Krese brezkompromisno zavrta v samo srčiko mita o vojni kot naravnem stanju sveta. Teme upora proti represiji in avtoriteti, ki zadobijo povsem nov kontekstualni naboj v povojnih letih in generacijah mladih, sicer ostajajo ključni sestavni del miselnega diapazona literarnih junakov, a se presežnost romana kaže v obratu navznoter – v intimo. Tej želji po vpogledu v kompleksnost osebne izkušnje bo sledila tudi krstna uprizoritev priredbe romana. Je mogoče, da se prav zaradi tistih (družinskih in družbenih) zgodbic, ki si jih ozaljšane predajamo iz generacije v generacijo – upajoč, da bomo zaradi tega mirneje spali –, zbujamo v vedno nove nočne more?« je o romanu in njegovi dramatizaciji zapisala Simona Hamer.

Maruša Krese

(Foto: Meta Krese)

Maruša Krese, pesnica, pisateljica, novinarka in humanitarka, se je rodila leta 1947 v Ljubljani. Študirala je umetnostno zgodovino, primerjalno književnost in psihoterapijo. Njena življenjska in umetniška pot je bila izjemno turbulentna in vse prej kot lahka. V zakonu s pesnikom Tomažem Šalamunom sta se jima rodila dva otroka. Po številnih popotovanjih po svetu je svoj domicil končno našla v Berlinu, zadnja leta svojega življenja pa je preživela znova v Sloveniji. Izdala je sedem pesniških zbirk, leta 2006 pa je za svoj prozni prvenec Vsi moji božiči prejela nagrado fabula. Leta 2009 je izšla njena druga knjiga kratke proze z naslovom Vse moje vojne, prav tako v založbi Mladinska knjiga, leta 2012 pa je pri založbi Goga izšel roman Da me je strah?

Med bosansko vojno je bila s sestro Meto (fotografinjo) aktivna kot humanitarka, za kar jo je nemški predsednik odlikoval z visokim državnim odlikovanjem (zlatim križcem ) za humanitarno in kulturno posredništvo med Bosno in Nemčijo. Avtorice projekta Ženske z vizijo (2007) so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. Umrla je januarja 2013 v Ljubljani.

Anđelka Nikolić

(Foto: Nada Žgank)

Anđelka Nikolić (1977) je diplomirala na Katedri za francoski jezik Filološke  fakultete v Beogradu in na Katedri za gledališko in radijsko režijo Fakultete dramskih umetnosti v Beogradu. Režirala je v skorajda vseh srbskih gledališčih in za svoje delo prejela številne nagrade, med njimi Sterijevo nagrado (za predstavo Delavci umirajo pojoč), nagrado Festivala profesionalnih gledališč Srbije in Festivala krstnih uprizoritev (za predstavo Negri), Festivala klasičnega gledališča (za predstavo Vučjak), Kotorskega festivala otroškega gledališča, festivala Zvezdarište (za Zidanje Skadra) itn.

V Sloveniji je leta 2011 v SLG Celje režirala Sofoklejevo Antigono in leta 2013 Piko Nogavičko Astrid Lindgren (ki je na Pikinem festivalu v Velenju dobila nagrado zlata pika), v Gledališču Glej leta 2009 besedilo Simone Semenič Nisi pozabila, samo ne spomniš se več in leta 2015 predstavo Guliver Jonathana Swifta v koprodukciji Gledališča Koper in Italijanske drame  HNK Ivana pl. Zajca, Reka (Hrvaška).

Je soustanoviteljica umetniške skupine Hop.la!, v okviru katere sodeluje v različnih umetniških in raziskovalnih projektih, in Vaškega kulturnega centra Markovac. Leta 2020 je za aktivnost na področju kulturne decentralizacije prejela nagrado Bring the Noize.  

Režija besedila Da me je strah? je njeno prvo sodelovanje s Prešernovim gledališčem Kranj.

 

 

 

Kranjčanka
Igor Kavčič
16. 12. 2022

Tudi brez vojn gre

"Da me je strah? v Prešernovem gledališču nam ponuja priložnost, da prisluhnemo osebnim, intimnim pogledom na vojno in nas hkrati spodbuja k razmišljanju o lepšem jutri. V tem smislu je Marušina zgodba ob novi vojni na evropskih tleh še kako aktualna in je poziv vsem nam: da, tudi brez vojn gre."

Primorski dnevnik
Martin Lissiach
06. 12. 2022

Večglasni filter spomina

"Da me je strah je pripoved življenj skozi večglasni filter spomina: drama, ki spoštljivo in domiselno postavlja na oder kranjskega gledališča velik ženski in zgodovinski roman o usodi slovenskega naroda in nas sooča z univerzalnostjo družinskih odnosov v različnih časovnih obdobjih."

Radio Slovenija
Tadeja Krečič Scholten
06. 12. 2022

"Dramatizacija skoraj 200 strani dolgega Romana na dobro uro in pol predstave je ena najuspešnejših, kar jih zadnje čase gledamo ob prenašanju dolgih proznih besedil na oder. /.../ Le štirje igralci, odlični interpreti vlog nosijo težo odrskega dogajanja. Tina Resman je bila mlada partizanka, premagujoča strah pred nevarnostmi in tistim, ki ji je hujši v njej sami. Njen fant Miha Rodman je njen neustrašni soborec, v naslednjem hipu obupani invalid in na koncu predani mož. Odlična Vesna Jevnikar je odigrala isto žensko v srednjih letih. V miru in v času sesipanja idealov. Borut Veselko pa moža, ki morda še bolj kot žena občuti razliko med veličino medvojnega trpljenja in pritlehnostjo komunistične realnosti v miru."

https://ars.rtvslo.si/podkast/ocene/173250873/174919565

Kritika, Sigledal
Matej Bogataj
30. 11. 2022

Strah pustile so doma

"Avtorici dramatizacije, režiserka Anđelka Nikolić in dramaturginja Simona Hamer, sta se osredotočili predvsem na prvi, vojni del, predvsem pa na glasove staršev, tako imamo oba, Njo in Njega, v uniformah in sredi bojev, ko govorita o prebijanju skozi sovražnikove obroče, reševanju iz zased, pa tudi zgodbo o bližini in intimi."

https://veza.sigledal.org/kritika/strah-pustile-so-doma-r

Gorenjski glas
Igor Kavčič
29. 11. 2022

Marušina zgodba

"Predstava ne govori o naših in vaših, ampak pripoveduje o vsakokratni vojni in njenih posledicah /.../ Zdi se, da režiserka kljub začrtani zgodbi, ki vsekakor ni črno-bela, vseskozi poziva k miru in s tem na neki način sledi tudi humanizmu avtorice romana Maruše Krese."

https://www.gorenjskiglas.si/article/20221129/C/221129817/1168/marusina-zgodba

Žurnal24
Peter Šalamon
24. 11. 2022

Pogovori o vojni skozi ženske oči

V Prešernovem gledališču Kranj je na sporedu že tretja premiera v tej sezoni. Tokrat so na oder postavili roman Maruše Krese Da me je strah

https://www.zurnal24.si/gorenjska/pogovori-o-vojni-skozi-zenske-oci-397019

Dnevnik
Gregor Butala
24. 11. 2022

Ženski pogled na vojno

»Pripoved je sestavljena iz treh monologov dveh generacij, obsega pa obdobje od druge svetovne vojne do konca prejšnjega stoletja – in to predvsem z zornega kota otroka, ki poskuša skozi odraščanje razumeti zgodbe svojih staršev o vojni, toda tudi o času po njej. Glavni izziv za nas je seveda bil, kako vso to obširno snov prevesti v gledališki jezik ter zgostiti v predstavo,« je pojasnila Simona Hamer. Z režiserko sta se tako odločili, da bosta pripovedovalko, ki skozi otroške oči spremlja dogajanje iz vojnih ter povojnih zgodb, postavili v vlogo občinstva, na odru pa ostaneta le dva lika, On in Ona, in sicer v dveh različnih življenjskih obdobjih (v času med vojno ju odigrata Miha Rodman in Tina Resman, v poznejših letih pa Borut Veselko in Vesna Jevnikar). 

https://www.dnevnik.si/1043001551

MMC_ rtvslo.si
24. 11. 2022

"Da me je strah?" Roman Maruše Krese na odru kranjskega gledališča.

Avtorica skozi oči svojih mladih in na hitro odraslih staršev izriše vse etične in ideološke dileme, pred katere sta v partizanih postavljena On in Ona. To se nadaljuje tudi v povojnem času vzpostavljanja nove oblasti in vloge posameznika v sistemu, v katerem je družina postavljena na drugo mesto. V tem času obnove domovine se izpovedi staršev leta 1952 priključi avtoričin glas – glas njune hčerke Maruše.

https://www.rtvslo.si/kultura/oder/da-me-je-strah-roman-maruse-krese-na-odru-kranjskega-gledalisca/648592

Tv Slovenija, Kultura
Nina Rozman
24. 11. 2022

Krstna uprizoritev romana Da me je strah 

Pred devetimi leti umrla pisateljica, nekdaj pripadnica hipijevskega gibanja, je bila hči partizanke Ljudmile Saje Maruše in narodnega heroja prvoborca Franca Kreseta Čobana, kar je izhodišče za preizpraševanje o vojni. In to z očmi žensk, tudi njene mame. Naša ekipa je bila na sinočnji generalki.

https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174916458?s=tv&t=0

Radio Slovenija
Aljana Jocif
24. 11. 2022

Na kranjskem odru premiera družinske drame

V Prešernovem gledališču Kranj bodo drevi premierno uprizorili družinsko dramo Da me je strah?, ki je nastala po istoimenskem romanu Maruše Krese. Dramo, ki jo je režirala Anđelka Nikolić, pooseblja ženski družinski pogled na vojno, obenem pa se srečuje z vprašanjem, kako govoriti o vojni, da se leta v prihodnosti ne bi več ponavljala.

Mladina
23. 11. 2022

Vojna kot glavni protagonist

V romanu se je pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese dotaknila zmeraj znova vznemirljive in travmatične teme druge svetovne vojne na slovenskih tleh.

https://www.mladina.si/220817/zenski-pogled-na-vojno/

April 2024
24
sre
danes
Gostovanje v: KD Franca Bernika Domžale
20.00
KD Franca Bernika Domžale
25
čet
jutri
Gostovanje v: KD Franca Bernika Domžale
20.00
KD Franca Bernika Domžale
Maj 2024
09
čet
čez približno dva tedna
Gostovanje v: Kulturni center Kočevje
19.30
Kulturni center Kočevje
20
pon
čez približno tri tedne
Gostovanje v: KC Janeza Trdine Novo Mesto
20.00
KC Janeza Trdine Novo Mesto
21
tor
čez približno tri tedne
Gostovanje v: KC Janeza Trdine Novo Mesto
11.45
KC Janeza Trdine Novo Mesto
Maruša Krese
Krstna uprizoritev
Premiera
24. novembra 2022
105 minut, brez odmora
Dramatizacija
Simona Hamer in Anđelka Nikolić
Režiserka
Anđelka Nikolić
Dramaturginja
Simona Hamer
Scenograf
Sven Štralleger
Kostumografinja
Tina Bonča
Avtorica glasbe
Polona Janežič
Lektorica
Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe
Nejc Plevnik
Oblikovalec maske
Matej Pajntar
Svetovalka za gib
Vita Osojnik
Zahvala:
Jakob Krese, Meta Krese, Jože Saje (Dolenjski muzej), Jernej Brajer
V predstavi je uporabljen avdio odlomek iz kratkega filma Jakoba Kreseta No end
Igrajo
On pred
Miha Rodman
Ona po
Vesna Jevnikar
On po
Borut Veselko
Ona pred
Tina Resman k.g.
Tehnično osebje
Tehnični vodja mag. Igor Berginc Inspicient in rekviziter Dominik Vodopivec Šepetalka Vita Osojnik Lučni mojster Nejc Plevnik Tonski mojster Tim Kosi Frizer in masker Matej Pajntar Garderoberka Bojana Fornazarič Odrski tehniki Robert Rajgelj, Boštjan Marčun, Marko Kranjc Kamberov, Jure Pogačar