Jure Karas

GOSPODARJI NEUMNOSTI

V želji po spodbujanju slovenske dramatike nastaja po naročilu Prešernovega gledališča vesela tragedija izpod peresa Jureta Karasa. Tema, ki jo bo na svoj specifičen družbenokritičen humor izpostavil tokrat, je večna tema odnosa med Gospodarjem in Hlapcem. Jure Karas se bo v svojem najnovejšem besedilu spraševal, kdo so naši Gospodarji, kaj jim podeljuje moč, da nam krojijo naše usode, in kakšne medčloveške odnose imamo dandanes v družbi, ki stavi le na individualizem in egoizem. Sam je ob nastajanju svojega novega besedila med drugim zapisal: »Ljudje smo v osnovi razumna bitja – kadar nas ne prevzemajo sile napuha, pohlepa, ljubosumja ali čisto običajne neumnosti. Potomci bogov, plešasti šimpanzi, večno na pol poti med plemenitostjo in primitivizmom, se strastno borimo s svetom in še bolj strastno – sami s seboj. Pravila, ki smo si jih postavili sami, neprestano in z veseljem kršimo. Sisteme, ki jih gradimo v želji, da bi vnesli vsaj nek navidezni red v to vesolje neskončnih možnosti, rušimo takoj, ko nam jih uspe postaviti. Eni drugim in sami sebi zastavljamo nemogoče cilje in zahteve, v imenu katerih potem lahko obupujemo, preklinjamo, pregorevamo in snemamo romantične komedije. Medčloveški odnosi so najbolj iskren odraz nas samih: na videz racionalni, v resnici pa globoko nenavadni. O tem, kakšni so in kako se temu smejati, govori predstava Gospodarji neumnosti v seriji globoko neresnih prizorov. Gospodarji so humoristična tragedija o odnosih – ljubezenskih, gospodarskih in družbenih.« Režiserka predstave pa je bila v svoji definiciji teme Gospodarja več kot jasna in duhovita: »Jaz sem Tijana. Jaz sem režiser. Jaz sem gospodar. Ampak v bistvu nisem. Moj gospodar je producent. Moj gospodar je gledališče, je ministrstvo, je moja država. Gospodar je želel, da napišem nekaj za gledališki list. In sem! Ker hočem, da me ima gospodar rad!«

Jure Karas

(Foto: Nada Žgank)

Jure Karas je diplomiran filozof in literarni komparativist, ki se že več kot dvajset let udejstvuje kot scenarist, dramatik, režiser in pisec glasbenih besedil. Kot avtor in vodja scenaristov je sodeloval pri različnih televizijskih in radijskih formatih ter oddajah. Ob tem pa je vzporedno ustvarjal tudi odrska besedila, ki so bila uprizorjena v različnih slovenskih gledališčih (predstavi Štefka in Poldka – KUD France Prešeren (2007 in 2009) in Kralj na fiziki – Šentjakobsko gledališče (2008), serija otroških predstav Glavko in Zbrk: Zgodba o (ne tako) strašnem zmaju (2011), Lunožer (2013) ter Čarovnik Nik (2017)). Več predstav je ustvaril v produkciji Špas teatra: Slovenska muska od A do Ž (2012), Ko ko komedija (soavtor) (2014), Slovenska literatura od A do Ž (2015), Bunderla in Godler šov (2016), Matilda počak'! (2016), Erotika (2020). V zadnjem obdobju pa so bile najbolj odmevne predstave: Realisti (SNG Nova Gorica, 2018), Birokrati (Gledališče Koper, 2021), Čudovita (Slovensko stalno gledališče Trst, 2021), Sumljiva oseba (Gledališče Koper, 2023; prevod in adaptacija); predstava Realisti, izvirno izvedena v SNG Nova Gorica v režiji Tijane Zinajić, pa je doživela svoje izvedbe tudi v tujini (Teatar Exit, Zagreb, 2021; Teater Rampa, Celovec, 2023).

Tijana Zinajić

(Foto: Gregor Andolšek)

Tijana Zinajić (1973) je po končani gimnaziji vpisala študij francoščine in filozofije na Filozofski fakulteti, nato diplomirala iz študija gledališke režije na AGRFT v Ljubljani. Že med študijem se je preizkusila kot igralka v več študentskih filmih, pozneje je še večkrat igrala v filmih, nadaljevankah in gledaliških predstavah. Deluje kot gledališka režiserka, filmska režiserka, igralka, učiteljica igre in sodeluje pri izboru igralcev v številnih slovenskih filmih in serijah. Režirala je v različnih slovenskih gledališčih. Predstava Antonton, ki jo je režirala v SNG Nova Gorica (2011), se je udeležila kar petih festivalov v tujini. Leta 2018 je režirala uspešnico Realisti, ki se je udeležila festivalov Zlati lev v Umagu, Dnevi komedije v Celju, Teden slovenske drame v Kranju in Dnevi satire Fadila Hadžića v Zagrebu ter povsod prejela nagrade za najboljšo predstavo, v Celju tudi za najboljšo režijo. Veliko je ustvarjala tudi v zunajinstitucionalnih gledališčih. S predstavo Piaf, Edith Piaf se je leta 2004 udeležila Borštnikovega srečanja, kjer je igralka Vesna Pernarčič prejela nagrado za najboljšo igralsko stvaritev. Med številnimi nagradami pa je bila v zadnjem obdobju najbolj odmevna vesna, ki jo je na 24. Festivalu slovenskega filma prejel njen celovečerni film Prasica, slabšalni izraz za žensko, ob tem pa še vesne za najboljši scenarij (Iza Strehar), glavno (Liza Marijina) in stransko vlogo (Anuša Kodelja), scenografijo (Tijana Zinajić) in kostumografijo (Matic Horvat); film je bil razglašen za najboljšega tudi po izboru občinstva.