Ivan Cankar, Varja Hrvatin, Bor Ravbar

IN MNOGI DRUGI...

po motivih proze Ivana Cankarja

Koprodukcija s SLG Celje

»Uprizoritev In mnogi drugi … nastaja po motivih zgodbe Mater je zatajil Ivana Cankarja, njegovih drugih proznih del, ki tako ali drugače govorijo o položaju delavca in razrednih dinamikah, ter teoretskih del, ki obravnavajo delavski razred in sram. Ivan Cankar (1876–1918) je eden najpomembnejših slovenskih književnikov, dramatikov in esejistov ter velja za enega izmed utemeljiteljev moderne. V slovenski kulturni zavesti, ki jo je močno zaznamoval, je odtisnjena predvsem arhetipska podoba cankarjanske matere kot vira upanja, vzornice človeške dobrote, hkrati pa tudi kot opomnik na trpljenje in tragiko, ki sta posledici družbenih procesov. Ta podoba pa je lahko problematična in predvsem poenostavljena, saj legitimira trpljenje in brezupno vero v izboljšanje materialnega stanja zgolj s trdim delom, kar samo reproducira ideološko zaslepljenost delavskega razreda.

Uprizoritev In mnogi drugi … v Cankarjeva prozna dela vstopa prek raziskovanja motivov revščine, njene materializacije v sodobnem postkapitalističnem, prekarnem kontekstu ter obravnave interpretativne zmede glede razumevanja ideologije delavskega razreda danes. Kakšen je naš odnos do revščine in lastne razredne pozicije? Kako se revščina kaže in zakriva danes? Če srednji razred izginja, kako se pozicionira posameznik? Kako razumemo svoj položaj v ekonomsko-političnem sistemu in kateri so mehanizmi, s katerimi ga afirmiramo ali zakrivamo? Kako internalizirani občutek razrednega sramu materializirati in mobilizirati v gesto upora? Kdo danes predstavlja delavski razred in kako ga razumemo? Uprizoritev In mnogi drugi … se ukvarja z razrednim sramom, razmerjem med razredom svojega izvora in razredom svojega odraslega življenja ter s socialno mobilnostjo prek izobraževanja. Preizprašuje in pod drobnogled postavlja odnos otrok in njihovih staršev do lastnega ekonomskega položaja ter razkriva, kako se razredne kategorije vrinejo v medosebne odnose in jih sooblikujejo. Kako posameznik prikriva dejstvo, da ekonomsko in statusno ne pripada skupini, ki ga obdaja? Kako se soočamo z razkorakom med dejanskim in navideznim?

Cankarjev čas se zdi oddaljen, a ker se v svoji literaturi ukvarja z občim, je izjemno izhodišče za razmislek o sodobnosti, njenih političnih in ekonomskih parametrih ter njihovih implikacijah za današnjo družbo. Cankarjev opus je poln zgodb, ki izhajajo iz delavskega in kmečkega razreda ter so v svojem bistvu še danes aktualne, čeprav so marsikje vile, velike industrijske stroje in jasno razmejene pozicije nadomestili sodobnejša produkcijska sredstva, prekarnost in nove oblike dela. Na neki način je Cankarjev svet potujitev današnjega sveta,« je zapisal režiser in avtor dramatizacije Bor Ravbar.

Varja Hrvatin

(Foto Zala Jelenc)

Varja Hrvatin je diplomirala iz dramaturgije in scenskih umetnosti ter magistrirala iz filmskega in televizijskega ustvarjanja, natančneje iz scenaristike, na AGRFT. Med letoma 2018 in 2022 je delovala kot urednica oddaje Teritorij teatra na Radiu Študent. Je avtorica uprizoritev Najraje bi se udrla v zemljo (2021, Zavod Melara), Zelda (2021, SMG), La isla bonita (2022, Zavod Sploh, Via Negativa), Da te ni sram (2022, LGL), Ikigai (2023, SLG Celje), Sukeban (2024, Mesto žensk, Cankarjev dom) in Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi (2024, v lastni produkciji). Sodelovala je tudi kot soavtorica uprizoritev Apofenija/1 (2022, KONS, Moment Maribor, Melara) in Ringlšpil (2023, Via Negativa). Kot dramaturginja je sodelovala pri projektih memememe Jana Rozmana (2019, Zavod Emanat), Moje telo, moja kletka Anje Novak – Anjute (2020, Via Negativa), Kastracija Glass Illka (2021, Via Negativa) in Samo še enkrat gremo spat (2024, režiser Jernej Potočan, Mini teater). Leta 2020 je za dramsko besedilo Vse se je začelo z golažem iz zajčkov prejela nagrado za najboljšo mlado dramatičarko.

Bor Ravbar

(Foto: Suzana Krevh)

Bor Ravbar (2000), rojen v Novem mestu, zaključuje študij gledališke režije na AGRFT. Kot oblikovalec svetlobe deluje na področju gledališča, plesa in performansa. Večkrat je sodeloval z režiserko Živo Bizovičar (Žene v testu, Juriš), pa tudi s Klemnom Kovačičem (Agmisterij), Varjo Hrvatin in drugimi. Za Žene v testu so ustvarjalci skupinsko prejeli Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev v tekmovalnem programu 53. Tedna slovenske drame, nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev v letu 2022 ter Borštnikovo nagrado za celostno obdelavo gradiva na 58. Festivalu Borštnikovo srečanje. Za Agmisterij so ustvarjalci leta 2024 prejeli univerzitetno Prešernovo nagrado. Občasno deluje tudi na področju radia. Kot režiser je leta 2023 v Gledališču Glej režiral svojo prvo profesionalno predstavo deklici Nine Kuclar Stiković, ki se je uvrstila v spremljevalni program 54. Tedna slovenske drame. Leta 2024 je v Mini teatru režiral predstavo Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji po motivih romana Sveti nedolžneži Gilberta Adaira, filma Sanjači Bernarda Bertoluccija in drugih besedil revolucije. Istega leta je v Slovenskem mladinskem gledališču režiral avtorski projekt Kje mi živimo o stanovanjski problematiki v Sloveniji, ki se je uvrstil na 55. Teden slovenske drame in 60. Festival Borštnikovo srečanje.