Jaka Smerkolj Simoneti 

PESEM PTIC V DREVESNIH KROŠNJAH 

medgeneracijski dialog o naključnem srečanju, ki spreminja življenja

Magistrska produkcija: AGRFT in PG Kranj

Včasih se zgodi, da nekoga srečamo v najbolj neverjetnih okoliščinah in prav ta oseba v nas nekaj spremeni, zaključi določeno življenjsko obdobje, zapolni praznino ali pa celo prepreči samomor. Zgodbo o takem srečanju pripoveduje tudi dramsko besedilo Jake Smerkolja Simonetija Pesem ptic v drevesnih krošnjah, v katerem se Miki in Natalija po naključju prvič srečata na strehi stolpnice, v kateri živita. Miki želi svoje življenje končati zaradi nesrečne ljubezni, Natalija pa se po desetih dneh žalovanja za pokojnim možem odloči, da bo istega večera obesila perilo in se nadihala svežega zraka. 

Žalost in občutek osamljenosti, ki ju preplavljata ta večer, zapolni lepota topline … lepota topline poletnega sončnega zahoda, za nekatere najlepšega trenutka v dnevu, hkrati pa toplina prijaznosti in pozornosti druge, neznane osebe. Zdi se, kot da s svojim pogovorom in postopnim bližanjem kradeta toploto neba, si jo prisvajata, da ju pogreje in sončni zahod spreminjata v temo. 

Naključno srečanje med Mikijem in Natalijo je medgeneracijski dialog o ljubezni, o osamljenosti, žalosti in (kaotičnem) svetu, v katerem živita. Tako kot njima, se lahko vsakemu zgodi, da v življenju ostane sam, da se počuti neizmerno osamljenega, odtujenega, zavrženega. Predstava išče lepoto, ki se širi v takih stanjih, lepoto v žalosti in samoti ter lepoto v naključnih srečanjih, ki rešujejo življenja, kar ob koncu večera pravi tudi Natalija: »Srečanj ne moreš nikoli načrtovati in izkaže se, da tista v nesreči največ štejejo.«

Jaka Smerkolj Simoneti

(foto: Lucija Rocs)

Jaka Smerkolj Simoneti (1997) je doktorski študent študijev scenskih umetnosti, prav tako zaključuje študij gledališke režije. V svojem raziskovanju se ukvarja s sodobnimi gledališkimi pojavi. Diplomiral je s študijo režijske poetike Nine Rajić Kranjac, magistriral s študijo režijske poetike Mateje Koležnik (za obe je prejel akademijsko Prešernovo nagrado), skozi doktorat naprej raziskuje slovenske gledališke režiserke ter njihovo zgodovino. V gledališče se sicer v največji meri posveča praktičnemu delu v procesih, tako kot dramaturg, kakor tudi kot asistent režije. Nekoč je pisal kritike, zdaj niti ne več. Pred Pesmijo ptic v drevesnih krošnjah, ki je prvo njegovo besedilo nominirano za nagrado mladega dramatika, sta bili uprizorjeni še Le en smaragd (režija Jana Menger, MGL) in Najrajši bi se fentala (režija Špela Kravogel, Radio Slovenija), njegova mladinska drama Seznami za življenje je bila v ožjem izboru regionalnega natečaja Od malih noga.

Ivan Loboda

(foto: Jaka Varmuž)

Ivan Loboda, rojen 7. 8. 1995 v Kopru. Leta 2014 je zaključil likovno smer umetniške gimnazije v Kopru in se takoj po maturi preselil v London. Po dveh letih dela in izpopolnjevanja na tečajih in masterclassih na Central School of Speech and Drama, Royal Academy of Dramatic Art in Southwark Playhouse, se je vpisal na dodiplomski univerzitetni študij gledališke režije na gledališki fakulteti Univerze Middlesex v Londonu. S svojo diplomsko predstavo, avtorskim projektom “Everyman”, je uspešno gostoval na festivalu Edinburgh Fringe 2019, na Primorskem poletnem festivalu (PPF) in v Mini teatru. Od leta 2019 dela in živi v Sloveniji, kjer je leta 202 vpisal magistrski študij gledališke režije na AGRFT. Njegova zadnja režija je Mali princ v produkciji Gledališča Koper in Hiše 2.6 (2022). Od leta 2020 je tudi umetniški vodja mednarodnega festivala dramskih akademij PPF Mladi v Kopru.

Nagrada: Outstanding Artistic Achievement Award – nagrada za izjemenumetniški dosežek za diplomsko predstavo “Everyman” – Middlesex University London (junij 2019)