Ob Thomasu Bernhardu in Elfriede Jelinek je Werner Schwab gotovo eden najradikalnejših kritikov avstrijske družbe kot tudi družbe nasploh. V avstrijsko in kasneje tudi v mednarodno gledališko krajino je zarezal z neverjetno ostrino. Werner Schwab je dobesedno z golimi rokami (tako kot njegova Marička v Predsednicah) segel naravnost v smrdljivo kloako človeške primitivnosti in izvlekel na plano vso banalnost in bizarnost človeškega blata. Kot »otrok nižjega sloja«, ki je odraščal sam z materjo (hišnico in čistilko), brez očeta (saj je zakon takoj po njegovem rojstvu razpadel), je seveda od blizu spoznal vso bedo in tudi sanje ljudi s »socialnega dna«. In prav o tem govori njegova »ljudska igra« v treh prizorih. V Predsednicah Schwab skozi duhovite in iskrive dialoge dveh upokojenih čistilk Erne in Grete ter še »aktivne« Maričke mojstrsko razgrinja banalno in na krščanskih stereotipih temelječo plat družbe. Popreproščena banalnost, primitivizem in tudi brutalnost Erne in Grete na eni strani in »idiotska« naivnost verske fanatičarke Maričke kulminirajo v njihovih erotičnih in sentimentalnih sanjarijah, da bi avtor pred očmi malomeščanske publike brez olepševanj razgrnil vso bizarnost ljudi, ki jih na eni strani omejuje klišejski in togi katolicizem, na drugi pa globoko zakoreninjeni nacizem. Predsednice so brez dvoma kot naročeno besedilo za naš čas in naše igralke.
Za direktorja in umetniškega vodjo Jureta Novaka bodo Schwabove Predsednice prva uprizoritev, ki jo bo režiral v Prešernovem gledališču. »Predsednice so črna, skoraj groteskna komična drama. Tri zrele ženske z robov družbe odprejo večna vprašanja: kam nas vodi soočenje s čedalje kompleksnejšim svetom, ki nas obkroža, kam se zatekamo v uteho, o čem sanjarimo, medtem ko stvarstvo drvi naprej? V zgodbi protagonistke s sočnim Schwabovim jezikom presegajo lastne meje in fantazije in že od nastanka navdušujejo in škandalizirajo gledalce po vsem svetu. Erna, Greta in Marička nas bodo popeljale v (čarobne) svetove (zavrte) seksualnosti in (osnovnih) (človeških) potreb. Igralsko izjemno zahtevne vloge bodo članicam našega ansambla v izziv, nadejam pa se, da bomo skupaj odgrnili krinke vsakdana in se zazrli v lastne globine, v vsej njihovi mesenosti in organskosti,« je strnil svoje misli o besedilu režiser Jure Novak.
Werner Schwab
(Foto: Ag. Fischer Verlag)
Werner Schwab se je rodil 4. februarja 1958 v Gradcu. V svojem kratkem, a izjemno ustvarjalnem in nekonvencionalnem življenju je s svojimi družbenokritičnimi dramami kot meteor zasijal na avstrijskem »gledališkem« nebu in za svoje drame prejel številne nagrade. Od leta 1978 do leta 1982 je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju pri Brunu Gironcoliju. Med letoma 1981 in 1989 je Schwab živel odmaknjeno življenje na samotni kmetiji na južnem Štajerskem in se poleg različnih dejavnosti za zaslužek posvečal pisanju proznih besedil in izdelovanju skulptur, najraje iz organskih materialov, prepuščenih propadanju. Schwab je kot dramatik prvič opozoril nase leta 1990 s krstno uprizoritvijo besedila Das Lebedige ist das leblose und die Music, ki ga je sam režiral. Leta 1990 je malomeščansko publiko šokiral s svetovno premiero svoje igre The Presidents (Predsednice) v Künstlerhausu na Dunaju. Začetek njegove mednarodne kariere pa pomeni krstna uprizoritev njegove igre Volksvernichtung oder meine Leber ist sinnlos v münchenskem gledališču Kammerspiele v režiji Christiana Stückla. S to uprizoritvijo, ki je bila povabljena tudi v Berlin na festival Theatertreffen, je mladi dramatik nenadoma pritegnil pozornost mednarodne javnosti. Pravi »Schwabski razmah« je zajel celotno nemško gledališko krajino in izjemno produktiven avtor je začel dobivati naročila za drame iz različnih gledališč nemško govorečega prostora. Pod nekatere izmed njih se je podpisal tudi kot režiser. Umrl je 1. januarja 1994 v Gradcu.
Jure Novak
(Foto: Maša Pirc)
Jure Novak je gledališki režiser, performer, gledališki mentor, tekstopisec, kolumnist, prevajalec, producent, urednik itd. Najprej je študiral filozofijo in sociologijo kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, nato je vpisal študij gledališke in radijske režije na AGRFT (mentorja: Dušan Jovanović, Janez Hočevar), ki ga je leta 2006 zaključil s postavitvijo Kislega mačka Caryl Churchill. Med letoma 2007 in 2010 je umetniško vodil Gledališče Glej (nato znova leta 2016). Režiral in izvedel je vrsto zelo raznovrstnih gledaliških uprizoritev in avtorskih projektov, med katerimi velja omeniti performativno trilogijo, v kateri je z igralko Katarino Stegnar in dramaturginjo Urško Brodar raziskoval problematiko gledališkega uprizarjanja oz. se spraševal, kaj je fikcija, kaj resničnost in kje so njune meje. Prvi del, v katerem se je soočal z depresijo, je nosil naslov Jure Novak: Zato sem srečen (Glej, 2011), v drugem delu Katarina po naročilu (Glej, 2015) je bila v ospredju agresija, v zadnjem delu, imenovanem Orgija (Glej in HNK Ivana pl. Zajca iz Reke, 2017), pa so avtorji uprizarjali različne pozicije gledalca kot sodelujočega v uprizoritvi na način, kako kot avtorji načrtno brišejo meje med javnim in zasebnim. V Slovenskem mladinskem gledališču je režiral Ministrico, agitprop predavanje performans, ki je odprl 6. festival Prelet, in predstavo Sokrat, Slavoj in sofisti, avtorski projekt o osebnem političnem angažmaju. V Gleju je leta 2016 postavil road-muzikal Bolj čudno od raja, v SLG Celje je 2015 režiral svojo adaptacijo pravljice Svetlane Makarovič Pekarna Mišmaš. Leta 2019 je v MGL režiral Karaoke, leta 2021 pa je v SNG Nova Gorica uspešno zrežiral predstavo Jerebika, štrudelj, ples, pa še kaj Simone Semenič ter v SNG Drama Maribor Barlettovo Snežinko. Od maja 2021 je direktor Prešernovega gledališča Kranj.
Kranjska uprizoritev pod režijsko taktirko Jureta Novaka – ne nepričakovano – sledi večinskim branjem Schwabove dramatike. Glede na moč dramskega jezika je izogibanje pretiranemu eksperimentu najbrž ustrezna pot in nenazadnje kaže na režiserjevo veščino, da je v ustreznem trenutku znal odmeriti dovolj odrskega prostora jeziku in ga ne zamejevati s pretiranim plastenjem v uprizoritvenem konceptu. Ob tem mu je izjemno učinkovito ob strani stala Marinka Poštrak z dramaturško obdelavo uprizoritvene snovi, katere rezultat je občinstvu serviran kot resnično učinkovit 90-minutni rafal schwabovščine./.../ Nazadnje se vendarle vse vrti okoli nosilk dramske predloge. Vesna Jevnikar, Darja Reichman in gostja v igralskem ansamblu Tina Resman so vse v svojih interpretacijah natančne, kakor takšno besedilo od njih zahteva. Od začetka do konca ostajajo zbrane in ne popuščajo v svojih vlogah. V nobenem trenutku ne izgubijo visokega ritma, ki vzdržuje celotno uprizoritev. Ni nepomembno, da jih z igranjem na pozavno mestoma spremlja in med prizori na odru dopolnjuje pozavnist Branko Mrak.
Vse tri že v prvem delu navdušijo v izjemno prepričljivih igralskih kreacijah, kar je ob zaključku predstave z dolgim iskrenim aplavzom potrdilo tudi občinstvo. /.../ Čeprav ženske zaživijo šele v svojih fantazijah, so te vendarle zgolj izkrivljena podoba njihovih življenj. Morda nam na to ves čas kaže tudi scenografija. Režiser je dobro izkoristil scenski element bazena z vodo, pravzaprav sluzjo, ki polzi po preprogi, kar poustvarja neprijeten občutek. Podobno kot vulgarno besedilo, s katerim se mora gledalec sprijazniti. Globoko noter v straniščno školjko. In to brez rokavic.
"Schwab gre v svojih dramah do roba in čez. Tako v eksplicitnosti odvratnih podrobnosti o človeških iztrebkih, kot o delovanju malomeščanskosti, ki jo na tak način kritizira. To izzove pri gledalcu gnus, posledično tudi smeh, na koncu pa grenkobo ob soočenju s stanjem družbe, v kateri fini ljudje zmeraj pravijo, v tej deželi ima vsak človek truplo v kleti. Sinoči se je vsem tem občutkom pridružilo tudi občudovanje igralskih kreacij. Vesna Jevnikar kot Erna je bila ravno prava pobožnjakarska, stiskaška siva miš, s sinom alkoholikom na grbi in s hrepenenjem po vaškem mesarju. Darja Reichman je bila radoživa Greta. Njeni čari so videli že boljše čase in naj se še tako trudi, da bi jih prepleskala, ne bo ji uspelo, še manj ji bo uspelo prepleskati družinske travme. Na koncu pa je še Marička Tine Resman, primitivna, omejena, navdušena odmaševalka stranišč, žrtveno jagnje družbe in frustriranih kolegic. Skratka, nadvse pretresljiva uspela predstava z aplavzi za igro na odprti sceni."
"Na začetku se smejimo tem malim predsednicam, potem pa vse bolj z grozo strmimo v njihove travme."
Prešernovo gledališče Kranj nocoj predstavlja drugo premiero v letošnji sezoni. Uprizorjena bo črna groteskna komedija Predsednice avstrijskega pisatelja Wernerja Schwaba (1958–1994). Predstavo režira direktor in umetniški vodja Prešernovega gledališča Jure Novak, za katerega je to prva režija v tem gledališču. Schwab je bil eden najradikalnejših kritikov avstrijske družbe in družbe nasploh. V Predsednicah skozi duhovite in iskrive dialoge dveh upokojenih čistilk Erne in Grete ter še aktivne Maričke razgrinja banalno in na krščanskih stereotipih temelječo plat družbe, so zapisali v opisu predstave. "Na začetku se smejimo tem malim predsednicam, potem pa vse bolj z grozo strmimo v njihove travme," je potek predstave opisala dramaturginja Marinka Poštrak.
Besedilo Predsednice govori o ujetosti, nemoči in frustracijah treh žensk. V drami namreč na svet pogledamo z zornega kota treh čistilk. A kot pravi režiser Jure Novak, se z njihovim dojemanjem sveta lahko poveže marsikdo.
V Predsednicah Werner Schwab skozi duhovite in iskrive dialoge dveh upokojenih čistilk Erne in Grete ter še »aktivne« Maričke razgrinja banalno in na krščanskih stereotipih temelječo plat družbe. Za direktorja in umetniškega vodjo Jureta Novaka je predstava prva uprizoritev, ki jo režira v Prešernovem gledališču. Kot je povedal na predstavitvi, je nastala zelo posebna predstava, ki so jo sicer označili za črno komedijo, a je njeno končno sporočilo zelo temno. Med vajami so ugotovili, da besedilo nima zastonj statusa moderne klasike. »Besedilo je večplastno, na vsaki vaji smo odkrivali nove plasti. Nisem se zavedal, kaj vse lahko besedilo pove, dokler ga nismo oživili na odru. Ponuja nam pogled na našo nemoč, na naša omejevanja, izgubljenost, na to, zakaj si ne upamo živeti. Razkriva nam, kako smo omejeni zaradi teže sveta in lastne preteklosti,« je povedal Jure Novak.
V Prešernovo gledališče Kranj prihajajo Predsednice
Dramaturginja Marinka Poštrak je povedala, da se v letu 1991, ko so bile Predsednice napisane, javnost ni niti toliko zavedala, o čem besedilo sploh govori. Takrat sta velik škandal povzročila jezik in tematika. Fekalno dramo, kot je avtor sam poimenoval, in groteskni absurd so razumeli kot napad na spodobnost gledališča. Dejansko pa se, kot je pojasnila Poštrak, skozi predstavo zazremo v ogledalo naših uničenih, otrplih in nečustvenih odnosov, iz katerih izhaja tudi zlo. Predstava o banalnosti zla govori skozi črni humor, je izpostavila dramaturginja in pojasnila, da se na začetku smejimo tem malim predsednicam, potem pa vse bolj z grozo strmimo v njihove travme, ki so tudi posledica katoliške indoktrinacije. "Moj glavni vpogled je bil v nemoč, v to, na kakšne vse načine omejujemo sami sebe, na kakšne vse načine smo izgubljeni, si ne upamo niti želeti, niti sanjati, omejeni smo zaradi teže preteklosti in kompleksnosti sveta," je povedal režiser. Pojasnil je, da so Predsednice označili za črno komedijo, vendar pa gre tudi za izjemno tragično delo. "Mislim, da bomo v uri in pol s predsednicami našli tudi neko refleksijo nas samih in na ta način mogoče odprli kakšne plati naših življenj, ki jih sicer ne bi. Tako kot se pred nami razkrivajo te tri zelo posebne ženske, tako upam, da bomo tudi kot gledalci odprli kakšne kotičke naših src, ki jih morda skrivamo sami pred seboj," je dejal Novak.
V Prešernovo gledališče Kranj prihajajo Predsednice
Kranj, 11. oktobra - Prešernovo gledališče Kranj za drugo premiero nove sezone pripravlja črno komedijo Predsednice avstrijskega pisatelja Wernerja Schwaba. Predstavo, ki bo premierno na ogled v petek, režira direktor in umetniški vodja Prešernovega gledališča Jure Novak, za katerega je to prva režija v domačem gledališču.
Tehnični vodjamag. Igor BergincInspicient in rekviziterCiril RoblekŠepetalecIztok JerebLučni mojsterNejc PlevnikTonski mojsterMatija ZeličFrizer in maskerMatej PajntarGarderoberkaBojana FornazaričOdrski tehnikiRobert Rajgelj, Boštjan Marčun, Marko Kranjc, Jure Fon
.jpg)
.JPG)
