Na odru Prešernovega gledališča v Kranju je bila sinoči krstno uprizorjena igra slovenskega pesnika in dramatika Iva Svetine z naslovom a, b, c, oder Krieg, s podnaslovom: quasi una fantasia v režiji in na sceni Barbare Novakovič Kolenc. To je bila prva izmed treh premier (drugi dve bosta še v Zemunu in ljubljanskem Cankarjevem domu) v produkciju Museuma Ljubljana, ter partnerjev in koproducentov: Prešernovega gledališča Kranj, Cankarjevega doma in Madlenianuma iz Zemuna. Več o predstavi: Tadeja Krečič:
Naslov predstave a, b, c oder Krieg, quasi una fantasia pomeni z drugimi besedami črkarsko pravdo na začetku tridesetih let med Kopitarjem in Čopom ter Prešernom, ki pa se je širila tudi na razumevanje literature in s tem povezanim pesnjenjem Prešerna, nazori Čopa. Kaj in kako se je dogajalo na Dunaju leta 1834 in v istem ter poznejšem času v Ljubljani? Besedilo Iva Svetine odgovarja z mogočo, fantazijsko zasnovo prizorov na osnovi dejstev, ki jih poznamo iz zgodovine, biografij, literarne zgodovine. Glavni protagonisti so tako Jernej Kopitar (igra ga Peter Musevski), France Prešeren (Jure Ivanušič), Matija Čop (Borut Veselko), Vuk Stefanović Karadžić (Ivan Bekjarev), njegova hči Mina (Aleksandra Balmazovič) ter Antonia, sestra misijonarja Friderika Barage (Vesna Pernarčič). Vstopajo v različne odnose: akademske, prijateljske, ljubezenske, vendar v predstavi nikdar res razbremenjene teže danes že mitskih pojmovanj ljudi, ki so temeljno oblikovali zavest, jezik, narod, kulturo, literaturo Slovencev, pa tudi Srbov. Sestopanje v prostore Dvorne knjižnice na Dunaju, prostora, kjer Mina Karadžić portretira Prešerna in se vanj zaljubi, ljubljanskih ulic in Prešernove pisarne je vznemirljivo, kot more biti vsaka umetniška intervencija v zgodovino, še posebej, če so tema in motivi še neobdelani. Vendar je projekt hkrati tudi izjemno zahteven v oblikovanju novega, inovativnega odrskega univerzuma na osnovi splošno znanih, vdelanih védenj in podob. Predstava Abc oder Krieg quasi una fantasia je ostala nekje vmes, med statičnostjo ilustracije in poskusom oživitve bistvenega delca preteklosti z inscenacijo realističnih prizorov, vendar ob tem pristala na enoplastne, zabrisane konture dogodkov in likov, kakršnih pravzaprav ne pričakujemo več.
ABC ODER KRIEG
O predstavi
Novo dramsko besedilo ABC ODER KRIEG (Quasi una fantasia) Iva Svetine je postavljeno v obdobje med letoma 1831 in 1835 in se dogaja na Dunaju, kjer so se srečevali jezikoslovci in literati (Jernej Kopitar, Vuk Karadžić, Matija Čop, France Prešeren), v času ko se je oblikovala pisava, zapis slovenskega jezika. Ljubezen do jezika in ljubezen nasploh, utelešena v mladi slikarki Mini Karadžić, se sooči z epidemijo kolere. To je drama (lahko rečemo kriminalka) o pripadnosti jeziku, ki bo odigrana v treh jezikih (slovenskem, srbskem in nemškem).
ABC oder Krieg (Quasi una fantasia), novo dramsko besedilo Iva Svetine, temelji na obdobju med letoma 1831 in 1835, ko se na Dunaju srečujejo jezikoslovci in literati (Jernej Kopitar, Vuk Karadžić, Matija Čop, France Prešeren), ko se oblikuje pisava, zapis slovenskega jezika. Ljubezen do jezika in ljubezen nasploh, utelešena v mladi slikarki Mini Karadžić, se sooči z epidemijo kolere. To je drama (lahko rečemo kriminalka) o pripadnosti jeziku, ki bo odigrana v treh jezikih, slovenskem, srbskem in nemškem.
Drama skozi značajske zgodbe in srečanja literarnih protagonistov na Dunaju tematizira strukturiranje tako slovenskega in srbskega kot evropskih jezikov v začetku 19. stoletja. Mrak ki je poln neizgovorjenih besed, skrivnosti, ki so jih šepetali hodniki knjižnic, hrepenenja, ljubezni in predvsem prijateljstva se prepletajo v odločnem boju proti cenzuri, boju za samostojnost in neodvisnost jezika.
Vsebinsko se predstava odvija na dveh ravneh, ki sem med seboj prepletata. Prvo rdečo nit predstavljajo »črkarska pravda« in polemike ter nasprotovanja cenzuri in prepovedim tiskane slovenske besede. Druga raven so življenjske zgodbe posameznikov, prijateljstvo, ljubezen, neizpolnjena hrepenenja, potovanja in nenadne smrti. Prešeren izgubi prijatelja in si očita, da ga takrat ni bilo ob njem, Karadžić izgubi hčerko Mino, Jernej Kopitar zaradi kolere izgubi starše ... Protagoniste ob izgubi bližnjih prevevata bolečina in žalost do norosti.
O predstavi so pisali
Napoved: Na odru Prešernovega gledališča v Kranju je bila sinoči krstno uprizorjena igra slovenskega pesnika in dramatika Iva Svetine z naslovom a, b, c, oder Krieg, s podnaslovom: quasi una fantasia v režiji in na sceni Barbare Novakovič Kolenc. To je bila prva izmed treh premier (drugi dve bosta še v Zemunu in ljubljanskem Cankarjevem domu) v produkciju Museuma Ljubljana, ter partnerjev in koproducentov: Prešernovega gledališča Kranj, Cankarjevega doma in Madlenianuma iz Zemuna. Več o predstavi: Tadeja Krečič:
Naslov predstave a, b, c oder Krieg, quasi una fantasia pomeni z drugimi besedami črkarsko pravdo na začetku tridesetih let med Kopitarjem in Čopom ter Prešernom, ki pa se je širila tudi na razumevanje literature in s tem povezanim pesnjenjem Prešerna, nazori Čopa. Kaj in kako se je dogajalo na Dunaju leta 1834 in v istem ter poznejšem času v Ljubljani? Besedilo Iva Svetine odgovarja z mogočo, fantazijsko zasnovo prizorov na osnovi dejstev, ki jih poznamo iz zgodovine, biografij, literarne zgodovine. Glavni protagonisti so tako Jernej Kopitar (igra ga Peter Musevski), France Prešeren (Jure Ivanušič), Matija Čop (Borut Veselko), Vuk Stefanović Karadžić (Ivan Bekjarev), njegova hči Mina (Aleksandra Balmazovič) ter Antonia, sestra misijonarja Friderika Barage (Vesna Pernarčič). Vstopajo v različne odnose: akademske, prijateljske, ljubezenske, vendar v predstavi nikdar res razbremenjene teže danes že mitskih pojmovanj ljudi, ki so temeljno oblikovali zavest, jezik, narod, kulturo, literaturo Slovencev, pa tudi Srbov. Sestopanje v prostore Dvorne knjižnice na Dunaju, prostora, kjer Mina Karadžić portretira Prešerna in se vanj zaljubi, ljubljanskih ulic in Prešernove pisarne je vznemirljivo, kot more biti vsaka umetniška intervencija v zgodovino, še posebej, če so tema in motivi še neobdelani. Vendar je projekt hkrati tudi izjemno zahteven v oblikovanju novega, inovativnega odrskega univerzuma na osnovi splošno znanih, vdelanih védenj in podob. Predstava Abc oder Krieg quasi una fantasia je ostala nekje vmes, med statičnostjo ilustracije in poskusom oživitve bistvenega delca preteklosti z inscenacijo realističnih prizorov, vendar ob tem pristala na enoplastne, zabrisane konture dogodkov in likov, kakršnih pravzaprav ne pričakujemo več.
(Tadeja Krečič Scholten, Radio Slovenija)
