O predstavi

Za Butnskalo lahko rečemo, da je legendarna radijska igra Radia Študent, ki sta jo Emil Filipčič in Marko Derganc posnela – kot v enem izmed intervjujev pove Marko Derganc – iz čistega veselja do »zafrkancije«, čeprav so nekateri mislili, da je šlo za aluzijo na takratno politično in kulturno sceno ter na takratne veljake. Butnskala je že med predvajanjem na Radiu Študent dobila kultni status. Ko so jo predvajali ob sobotnih večerih, so se v Ljubljani ulice dobesedno izpraznile, ljudje so jo znali na pamet in jo iz radijskega etra snemali na kasete. Ob svojem nastanku leta 1979 je Butnskala s svojim absurdnim humorjem in predvsem z neverjetno lucidno kritiko družbenega sistema pretresla takratni čas, danes pa lahko samo zgroženi ugotavljamo, da je glede na dogajanje v naši državi vsebina Butnskale še kako aktualna, kot ugotavlja eden izmed njenih fanov v svojem komentarju na spletu in da bi jo bilo treba (kot ugotavlja drugi) uvesti v obvezen šolski program. Dandanes je več kot očitno, da je Butnskala na nek nezaveden in ludističen način izpisala zgodovino nastanka slovenske države in slovenskega naroda, ki hodi v kolobarju in se zmeraj znova buta v Skalo! Po radijski igri je režiser Franci Slak leta 1985 posnel tudi istoimenski film, v katerem sta med drugim igrala tudi oba avtorja kultne radijske igre: Marko Derganc je v filmu nastopil v vlogi Profesorja, Emil Filipčič pa v vlogi Ervina Kralja. Lani pa je Butnskala izšla še v obliki stripa. Marko Derganc je prenesel celoten avdiozapis neke radijske igre v stripovsko obliko, in prav to je tudi osnova, na kateri bo nastala uprizoritev Butnskale v Tauferjevi režiji. Prepričani smo, da je za prvo odrsko uprizoritev Butnskale napočil skrajni in pravi čas in da se od njenega nastanka do danes pravzaprav nič ni spremenilo, ampak se je stanje glede butnglavcev samo še bolj izostrilo. Na žalost seveda, čeprav se bomo ob uprizoritvi zagotovo vsi nasmejali do solz.

V deževni noči Ervin Kralj sreča gospoda Profesorja, trikratnega doktorja znanosti, ki ga vpelje v skupino »intelektualcev«, ki se za sprostitev oziroma boljše počutje butajo z glavo v skalo. To je svet butnglavcev, ki se seznanjajo z resnico. Ta pa navadnim očem in ušesom ni dojemljiva ... Absurd sledi absurdu, v ozadju pa gledalec zasluti groteskno parodijo na totalitarne režime. Zgodba sama nima nobenih povezav s političnimi dogodki v tistem času in času pred tem, res pa je, da si jo lahko interpretira vsak na svoj način. Avtorja pravita, da je igra nastala čisto spontano. »Pri naju pa je šlo izključno za čisti ludizem, uživanje in zabavo, brez vnaprejšnjih konceptov in psihološko-političnih konstruktov. Niti pet minut naprej nisva vedela, kako se bo zadeva odvijala. Mnenja sem, da je imela igra tako močan in širok odziv predvsem mladega poslušalstva iz preprostega razloga, ker je nastala povsem spontano, popolnoma neobremenjeno.«

Kljub temu pa se dogodki v sami igri z najmanjšim problemom skoraj srhljivo  povežejo ne samo z dogodki, ki so nastali v preteklosti, ampak se dogajajo še danes, čeprav v povsem drugem družbenopolitičnem okvirju.

O režiserju

Ko v našem gledališču omenimo ime Vito Taufer, se vsakdo najprej spomni na Županovo Micko, ki je na našem repertoarju že častitljivih 15 let, kar je za uprizoritev nedvomno izjemen uspeh in v slovenskem gledališču redek fenomen. Vsekakor pa je Vito Taufer režiser, ki je v svoji karieri ustvaril številne kultne predstave, ki so postale prepoznavne tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Ob tem lahko mirno zapišemo, da je tudi eden tistih režiserjev, ki mojstrsko obvlada žlahtno komedijo, pa naj bo to postavitev sodobnih komedijskih tekstov (Douhtar pod mus) ali klasičnih besedil (Tartuffe). Ob že omenjeni Županovi Micki je med drugim v Prešernovem gledališču ostal nepozaben spomin tudi Molièrovega Skopuha in seveda tudi na Pinterjevo Zabavo za rojstni dan, za katero smo leta 2003 na Borštnikovem srečanju v Mariboru prejeli nagrado za najboljšo uprizoritev v celoti.

Festivali in gostovanja

Dnevi komedije 2017, Celje
47. Teden slovenske drame

Nagrada

Žlahtni komedijant 2017 - Dario Varga