Rudi Šeligo

KDOR SKAK, TISTI HLAP

Historija o stanovanjski problematiki
Historija o stanovanjski problematiki

Rudi Šeligo

KDOR SKAK, TISTI HLAP

Koprodukcija s Kino Šiška

Šeligova »historija« lahko danes prav tako kritično kot pred skoraj štiridesetimi leti spregovori o razmerju med posameznikom in družbo ter posameznikom in sistemom. Ne glede na politične spremembe so odnosi med željo po individualnosti, ekonomski neodvisnosti in svobodi (ki jo Šeligo izpiše v likih treh Stanovalk) ter sistemom kot nadzornim aparatom (ki ga pooseblja Zbor in njegovi individualizirani akterji Kata, Kepler in Henrik) tako rekoč univerzalni. Eksistenčno bazična želja Stanovalk po lastnem stanovanju kot »otočku individualne svobode« znotraj togo reguliranega družbenega sistema se v različnih časih in sistemih izkaže kot iluzorna in nemogoča. Ko se namreč »prekopljemo« skozi zapleten svet Šeligove jezikovne magme, se nam na lepem razpre jasen pogled na prostrano pokrajino eksistencialnih in čustvenih stisk Stanovalk (kot nosilk osebne svobode) v primežu družbe in najrazličnejših sistemov, ki to svobodo omejujejo, kratijo in regulirajo. Zmeraj znova se izkaže, da so prav najožji »prijatelji« Stanovalk tudi njihovi največji sovražniki, da je individualna svoboda še kako pogojena z družbenim sistemom nadzorovanja in da je nemogoče v tako »skonstruirani« in nadzorovani družbi ohraniti svoj individualni »otok svobode«. Pronicljiva Šeligova detekcija političnih in družbenih mehanizmov, ki svoj represivni aparat (ne glede na politično usmeritev, od komunistične do neoliberalistične) usmerjajo v omejevanje posameznikove svobode, je bila pred štiridesetimi leti še kako natančna in preroška.

Režiser najmlajše generacije Dorian Šilec Petek je v svojem razmisleku o besedilu in uprizoritvi zapisal: »Šeligo v svojem pisanju nagovarja osrednjega zločinca – sistem, ki ga lahko danes z raznimi imeni na novo preimenujemo: neoliberalizem, kapitalizem, pozni kapitalizem, prenasičen svet podob, simuliran svet, fragmentiran svet ali zbirokratiziran svet brez odgovornosti. S sila točnim zavedanjem se Šeligova pisava dogaja v svetu, ki ga definira zavedanje, da sta naše življenje in občutenje prihodnosti plod ideoloških pričakovanj, ki so bila izoblikovana v dolgem obdobju moderne in ki so dosegla vrhunec po drugi svetovni vojni, ko so bila oblikovana v konceptualnih okvirih nenehno napredujočega razvoja. Zaradi obsežnosti in brezizhodnosti družbenopolitičnega položaja se je izgubil občutek, da se človeštvo kamor koli premika, ostalo je v tistem trenutku, takrat – razmišljujoče o prihodnosti. Zgodba neoliberalizma je s tem, ko je človeka umaknila iz centra, ukinila politični diskurz, posameznik pa je ostal zgolj gledalec velikega virtualnega spektakla računovodstva in financ. /…/ Šeligova pisava se s svojo dvojno pozicijo kot izjemna literatura in kot točka v slovenski zgodovini ponuja kot gmota paradoksov, ki v svojem jedru nagovarjajo zgodovino sedanjosti.«

Rudi Šeligo

(Foto: Miško Kranjec)

Dramatik Rudi Šeligo v slovenskem dramskem prostoru zavzema prav posebno mesto, saj je bil vsestranski literarni ustvarjalec, predvsem pa dramatik, ki ga današnji čas ponovno odkriva v vsej njegovi večplastnosti. Rudi Šeligo je v opombi k svoji prvi drami Kdor skak, tisti hlap poudaril: »Pričujoča igra je nastajala tri ali celo štiri leta. Šlo mi je za prikaz, kako v tem obdobju slovenske ›zgodovine‹, ki se ga zavedam, spremljam, čutim na svoji koži in ki gradi mojo izkušnjo sveta (to je približno od leta 1955 naprej) – kako torej v tem obdobju mlade generacije vstopajo v svet in čas. Kako reagirajo in kako odgovarjajo na presijo danega sveta in dane družbe z mrežo njenih institucij – od danih (brez njih ustvarjenih) vrednot, danega modela življenja do zahtevanega načina vedenja. Reagirajo in vključujejo se različno. Prvo obdobje v nekem smislu uporniško, humanistično – eksistencialistično, drugo funkcionalistično in tretje tisto, ki zdaj nastaja, nova pravila, nova razmerja, rastejo drugačni cilji in verjetno tudi nove vrednote.«

Dorian Šilec Petek

(Foto: Lovis Osternik)

je eden najopaznejših in najuspešnejših režiserjev najmlajše generacije, ki deluje tudi na področju scenografije in vizualnih umetnosti tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Med študijem režije na AGRFT v Ljubljani je obiskoval International Summer Program v Watermill Centru slovitega režiserja Roberta Wilsona. V SNG Drama Ljubljana je v sezoni 2020/2021 režiral dramo Alice v postelji avtorice Susan Sontag, za katero je leta 2021 igralka Maša Derganc prejela Boršnikovo nagrado za igro. Kot scenograf je sodeloval pri uprizoritvah v SNG Drama Ljubljana (Ljudje, Prekleti kadilci, Gospa z morja), Mestnem gledališču ljubljanskem (Tartuffe, Vrh ledene gore, Taka sem kot vi, rada imam jabolka), SLG Celje (Alarmi!, Plašč, Laž), Gledališču Glej (Stadion Olympia) in Watermill Centru (Patterns) ter v Prešernovem gledališču Kranj pri uprizoritvi lepe vide lepo gorijo avtorice Simone Semenič.

 

Rudi Šeligo
Premiera
januarja 2022
Režiser
Dorian Šilec Petek
Likovna podoba
FrešTreš
Scenografinja
Nika Curk
Skladatelj
Laren Polič
Kostumografinja
Tina Bonča
Lektorica
Maja Cerar
Dramaturška svetovalka
Staša Prah
Oblikovalec svetlobe
Andrej Hajdinjak
Oblikovalec maske
Matej Pajntar
Igrajo
Stanovalka I.
Doroteja Nadrah
Stanovalka II.
Vesna Slapar
Stanovalka III.
Vesna Jevnikar
Kata
Vesna Pernarčič
Henrik
Aljoša Ternovšek
Kepler
Miha Rodman